Tako za jesenske kot zimske sorte radiča je značilno, da naredijo močno koreniko, ki jim daje vitalnost oz. iz nje lahko, če jih povsem porežemo, znova odženejo. Debela korenika je še pomembnejša za zimske sorte, pri katerih morda v hudi zimi večji del zelenja propade, a potem iz korenike ob otoplitvi odženejo nove glavice. Močne korenike so ključne tudi za siljenje radiča.
Sorte se v semenskih vrečkah prodajajo posamično ali kot mešanice. Dobijo se tudi mešanice jesenskih in mešanice zimskih sort radiča.
Značilnost jesenskih sort je, da jeseni naredijo glave ali glavice in prenesejo manj nizkih temperatur (po tem se razlikujejo), zato jih pobiramo do zgodnje zime. Zimske pred zimo ne oblikujejo glavic, le maso zelenja, glavice ali rozete oblikujejo spomladi ali pri siljenju.
Jesenske sorte: Palla rosa, Pan di zucchero (štrucar ali sladkorni radič), Castelfranco, Variegata di Lusia, Variegata di Cioggia in še veliko drugih.
Zimske sorte: Verona, Treviški, Solkanski, Mantovana, Grumolo verde, Grumolo biondo, Monivip, Anivip in še nekatere druge.
Jesenske sorte radiča sejemo junija, zimske pa junija in v prvi polovici julija. Če se da, v vročini setve zasenčimo, pokrijemo in redno namakamo. Če smo na gredici imeli vrtnine, ki smo jih obilno gnojili, ne gnojimo ponovno. V nasprotnem primeru dodamo kompost ali kupljeno organsko gnojilo, vendar le v predpisanih količinah (na embalaži so količine za posamezne vrste vrtnin). Najbolje je sejati v vrste vsaj 30 cm narazen, da bo redčenje lažje.
Redčenje: Tako setve jesenskih kot zimskih sort radiča začnemo čimprej redčiti, to delamo postopoma, da razredčenega posevka ne požge sonce. Redčiti lahko začnemo, ko doseže višino 5 cm. Odstranjene rastline uporabimo za solato, pozneje, ko so že večje in imajo močnejše korenine, jih lahko presadimo (ne v vročini). Med rastlinami treviškega radiča naj bo denimo jeseni 20 cm prostora, pri štrucarju in Pali rossi še več , tudi 40 cm.
Zakaj je pomembno redčenje: da se korenika okrepi, da stisnjene rastline ne rastejo navzgor in ne uidejo v cvet. Manjša bo gostota preostalih rastlin, močnejše bodo korenike in lepše glave.
Rezanje: Razredčene zgodnje jesenske sorte, ki bodo kmalu začele delati glavice, porežemo manjkrat, npr. enkrat na začetku bujne rasti, zimske dvakrat ali celo večkrat do konca poletja. Bujnost rasti bo namreč odvisna tudi od vremena. Pazimo, da pri rezanju pustimo srček.
Radič sadimo od srede julija do srede avgusta, najprej zgodnejše sorte. Med vrstami naj bo 40 cm presledka, med rastlinami pa pri jesenski sortah za glave od 30 do 40 cm, pri tistih, ki prezimijo, pa 10 cm. Vedeti moramo namreč, da imajo glavnate in štrucaste sorte veliko več listov kot le obrana glava, ki jo navadno dobimo pri branjevki.
Radič poleti rada prizadene pepelasta plesen, občutljivejše so zelene sorte, pregnojen in pregosto rastoč radič. Če dobro opazujemo in pravočasno odkrijemo napad, se lahko proti njej borimo z zalivanjem po listih (zgodaj zjutraj, zvečer v hladu). Jesenskim sortam, ki že oblikujejo glave, oberemo zunanje plesnive liste, pri zimskih sortah pa liste brez škode porežemo, pozneje zalivamo po listih.
---
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Paradižnikova omaka - pozabite na baziliko, za še več okusa ji dodajte to sestavino