Kolumna Jerneje Jošar: Naj vas temperature ne zavedejo - zdaj je čas za načrtovanje

Še veliko tega se mora zgoditi in upam, da napoči tudi zima, tista prava, s temperaturami pod ničlo in belo odejo. Dobro bo delo oboje … naši zemlji, rastlinam, živalim. Mi pa bomo v mesecih, preden se prst in ozračje dovolj ogrejeta, imeli čas, da se na novo sezono dobro pripravimo. Če ga še nimamo, narišemo dober načrt setev in sajenj na zelenjavnem vrtu – jaz temu načrtu pravim kolobarček, pregledamo zalogo semen, pripravimo setvene posodice za vzgojo sadik … Stik s prstjo in delo z rastlinami pa potešimo negovanjem sobnih rastlin, gojenjem kalčkov in poganjkov in že konec januarja tudi s prvimi setvami v zaprtih prostorih za namen vzgoje sadik.

Načrt zasaditev

Sama se pozimi veliko sprehajam po vrtu in med tem venomer premišljujem, kam bi še kaj posadila, kaj morda spremenila, presadila, na kateri del zidu naslonila še kakšno plezalko, kam postavila lonec ali dva ali s cvetlicami ali z zelenjavo. Vrt je živa stvar, in kljub temu da sem pred ureditvijo okolice hiše naredila dokaj natančen načrt, se v času, ko živim v hiši, ko hiša in stanovalci živimo z vrtom, najde, odkrije še mnogo malenkosti, ki dopolnijo še tako dodelan načrt.

Zato le preglejte posamezne predele svojega vrta in razmislite, kaj bi še lahko dodali. Da pa vseh idej ne pozabite, si jih zapišite in skicirajte. Sama imam prav za ta namen poseben zvezek.

Omislite si na primer še kakšno gredico več s cvetjem. Lahko je to le en kvadratni meter. A nakupovanje sadik brez poprej narejenega načrta je po navadi impulzivno nakupovanje po navdihu, ki je največkrat brca v temo. Zato poprej naredite seznam rastlin, ki so vam všeč, premerite gredo in se obrnite na strokovnjake, ki vam naredijo zasaditveni načrt tako, da bo greda lepa v vseh letnih časih. Da, tudi pozimi mora biti okrasna gredica okrasna. Silhuete pravilno izbranih in kombiniranih rastlin morajo biti čarobne tudi v obdobju leta, ko narava počiva.

Ob puste žičnate ograje posadite vzpenjalke, ki bodo prekrile malo manj privlačno izbiro. Da, poceni so take ograje, a roko na srce, ne najlepše. Tudi sama sem ob tako ograjo posadila bršljan in kosteničevje. Komaj čakam, da jo prekrijeta!

Stebre nadstreškov popestrite s plezalkami ali ovijalkami. Kosteničevje, sroboti, vrtnice, glicinija, bodo dolgočasne stebre spremenili v očem privlačne točke.

Tudi tlakovani predeli ob hiši ni potrebno, da ostanejo goli. Kjer se le da, in kjer seveda ne bo moteče, postavite velike lonce, ki jih zasadite ali z okrasnimi cvetočimi trajnicami, ali s travami, ali s sezonskimi enoletnimi rastlinami. Trajnice izberite tiste, ki bodo cvetele najdalj časa. Kombinirajte pa jih s spomladi cvetočimi čebulnicami, kot so tulipani in narcise. Sama ima pred vhodom v hišo dve veliki koriti, kjer od julija do prve zmrzali cveti patagonski sporiš. A preden se ta začne šopiriti, se že marca pojavijo prve narcise, katerim sledijo tulipani.

Načrt setev in sajenj na zelenjavnem vrtu

Se tudi vam dogaja, da vsako pomlad, preden začnete sejati in saditi, zrete v počečkan list papirja, na katerem naj bi bili zaznamki setev in sajenj iz prejšnjega leta? In se seveda nič ali skoraj nič ne znajdete? Če pa so lanske skice vseeno bolj natančne in čitljive, se pa ne spomnite, kaj je bilo še leto prej na teh gredah. In kako potem kolobariti, če spomin ne seže tako daleč! Zato narišite načrt tako, da bo uporaben večno.

Vsako gredico narišite trikrat na en list papirja. Na prvi bo zgodnji posevek oziroma posevek iz prejšnjega leta, na drugi ponovitvi bo glavni posevek, ki sledi zgodnjemu, na tretji pa naknadni posevek, ki sledi glavnemu posevku. Da bo lažje razumljivo poglejmo na primeru, ki je tudi na fotografiji v galeriji. Na vrtu imamo 4 grede. Vzamemo 4 kariraste liste papirja. Na vsak list narišemo gredo v merilu v treh ponovitvah. V prvo vrišemo predposevek, npr. grah, zgodnje zelje, špinačo in solato. Te vrtnine sadimo in sejemo marca in aprila. Poberemo pa jih junija oziroma julija. Da greda ne ostane prazna, tem vrtninam na isti gredi sledi glavni posevek. Lahko je spet kombinacija kapusnic, tokrat listnatega ohrovta, brstičnega ohrovta, poznega zelja, vmes posadimo solato. In ker zelje poberemo do septembra, se na tem mestu pojavi vrzel, ki jo je škoda pustiti prazno. Zato tukaj posadimo oktobra zimsko solato, ki bo delala družbo posevku od prej, brstičnemu in listnatemu ohrovtu, ki ju pobiramo celo zimo. To vrišemo na tretjo skico.

Enako naredimo še za ostale tri grede. Torej vsako narišemo v treh ponovitvah. Seveda izberemo tukaj druge kombinacije vrtnin. Tako imamo narejene idealne kombinacije vrtnin - posevke za vse štiri gredice. Te posevke pa potem vsako leto le prestavimo na drugo gredo – kolobarimo.

Ja, ni lahek zalogaj, a zato so na voljo tudi strokovnjaki. In vložek v tak načrt se zagotovo izplača. Za dobro načrtovanje potrebujete:

• tloris vrta: natančen izris gredic v merilu,
• seznam vrtnin, ki jih želite gojiti,
• preglednico vrtnin, kjer so zapisani čas setve, čas presajanja in čas pobiranja,
• preglednico vrtnin z razdaljami sajenja med vrstami in v vrsti,
• preglednico vrtnin z dobrimi in slabimi sosedi vrtnin,
• preglednico vrtnin po botaničnih družinah,
• preglednico vrtnin po potrebah po gnojenju.

Konec januarja prve setve sadik

Por, zelena in peteršilj potrebujejo od setve do sadike primerne za presajanje na prosto skoraj dva meseca. Ker jih na prosto lahko presajamo že konec marca ali v začetku aprila, je setev v zaščitene prostore konec meseca januarja ravno pravšnja.

Por sejemo v multiplošče s tricentimetrskimi prekati. V vsakega posejemo eno seme. Do vznika imamo na temnem prostoru s temperaturo 15 °C. Po vzniku prestavimo na svetlo, temperatura pa je lahko samo okoli 10 °C. Sadike so primerne za presajanje, ko so debele kot svinčnik.

Zeleno posejemo v zabojčke, ki so do vzklitja v temnem, na temperaturi 26 °C. Ko seme vzklije, zadošča temperatura 17 °C, prostor pa mora biti svetel. Po razvoju prvega lista rastlinice presadimo v 3 cm široke lončke.

Peteršilj, listne sorte sejemo do pet semen v lončke premera 5 cm (ali več semen v večji lonček). Seme prekrijemo z zelo tanko plastjo substrata. Do vznika imamo na toplem (25 °C), kasneje temperaturo znižamo in prestavimo posode na svetlo mesto. Pikiranje ni potrebno.

Med rastjo redno zalivamo – najbolje kar s pršilko. Nekaj dni pred presajanjem na grede sadike čez dan prenesemo na prosto, kak dan ali dva pred presajanjem, pa jih pustimo zunaj tudi čez noč.