Temno zeleni ploščati listi pokončne in tudi na pogled zelo privlačne zelenjadnice so letos po dolgem času dobili snežna prekrivala. Prav lepo jih je bilo opazovati. Por pa ni na gredah samo pozimi, ampak, če poskrbimo za redno setev in pravilen izbor sort, vse od junija naprej. Prve setve za vzgojo sadik v notranje prostore opravimo že februarja. Zato, če ste med tistimi, ki sami poskrbijo za sadike, kar veselo na delo.

Previdno pri izbiri sort

Kar nekaj sort pora najdemo na trgu, a naj izpostavim tiste, ki so tudi pri nas najpogostejše in že desetletja stalnice, ter tiste, katerih seme nosi ekološki certifikat. Sorte so prilagojene na določene pogoje – nekatere dobro prenašajo nizke temperature, druge pa sploh ne, med seboj pa se razlikujejo tudi po videzu. No, to slednje bi laik rekel, da ne drži, da je por pač por. A ostro oko veščega vrtičkarja bo takoj ločilo poletno sorto pora od zimske.

Pozno pomladne in poletne sorte, ki ne prezimijo, so vitkejše, višje, listi so svetlo zelene barve, pri dnu oziroma predelu, ki meji na bel spodnji del, celo rumenkasti. Takšna je denimo sorta 'Domači dolgi', čislana zelo, saj se ponaša z zelo prijetnim okusom.

Por potrebuje od setve do pobiranja kar veliko časa, skoraj 6 mesecev.

Pozno jesenske sorte imajo močneje izražen obeljen del, listi so dolgi in temno zelene barve z modrikastim poprhom. Pobiramo jih od septembra do prve zmrzali. Takšni so sorte 'Elefant', 'Herbstriesen 2' in 'Starozagorski kamuš'.

Sorte, ki dobro prezimijo, so debele, čokate, krajše in imajo temnejše liste, skoraj temno modre do sive ter močen poprh. Takšna sta sorti  'Carentan' in 'Blaugrüner Winter', 

Čas setve

Por potrebuje od setve do pobiranja kar veliko časa, skoraj 6 mesecev. Že od trenutka, ko posejemo seme pa do takrat, ko se pojavijo kalčki, je potrebnih kar 20 do 25 dni. Ravno zaradi tega, da bomo lahko por jedli že pozno spomladi, prvo setev zasnujemo že konec januarja, v začetku februarja, v notranjih prostorih. Sadike presajamo na prosto konec aprila v začetku maja. Pridelek pobiramo od konca junija do jeseni. Za zgodnjo uporabo sejemo sorto 'Domači dolgi'.

Da bomo lahko por jedli že pozno spomladi, prvo setev zasnujemo že konec januarja, v začetku februarja, v notranjih prostorih.

Setve v notranjem prostoru lahko nadaljujemo cel februar, vse do konca marca. Takrat posejane sadike bomo presajali na prosto maja in junija, pridelek pa pobirali avgusta in vse do prve slane. Sejemo sorte 'Elefant' in 'Herbstriesen 2', 'Starozagorski kamuš'. Te sorte lahko sejemo še aprila in maja, jih presajamo na grede maja in junija.

Prezimne sorte 'Carentan', 'Blaugrüner Winter', ki jih bomo pobirali preko zime pa vse do aprila naslednjega leta, sejemo maja in junija, na stalno mesto pa presajamo julija in avgusta.

Vzgoja sadik

Sama por najraje sejem v setvene platojčke s celicami premera 2 cm. Za setev uporabite setveni substrat, naj se ponaša z ekološkim certifikatom, z njim napolnite platojčke le do 2/3. Pred setvijo ga navlažite s pomočjo pršilke. Sama dam v vsako celico le eno seme. Nekateri so navajeni sejati dve semeni skupaj, za vsak slučaj, če katero seme ne vzklije. Če vzklijeta obe, pa šibkejšo rastlino kasneje odstranijo. Ker vedno pazim, da ne kupujem semen na zalogo, sejem sveže seme in zato ni potrebe, da bi sejala po več semen skupaj. Kalivost bi morala biti 100 %, če seme ni starejše od treh let. Seme nato prekrijte s pol centimetra debelim slojem suhega setvenega substrata.

Če setvenih platojčkov nimate, lahko sejete v zabojčke, a čim bolj na redko, da se že v tem času razvijejo čim močnejše sadike in da se korenine med seboj preveč ne prepletejo.

Sejte čim bolj na redko, da se že v tem času razvijejo čim močnejše sadike in da se korenine med seboj preveč ne prepletejo.

Setvene platojčke pokrijte s folijo, ki jo pred tem na več mestih preluknjate. Tako pokrivalo bo pomagalo pri ohranjanju vlage. Postavite na toplo mesto, ki je v tej fazi lahko tudi temno. Za dober vznik so idealne temperature od 18 - 22 °C. Redno skrbite za vlago, kar s pomočjo pršilke.

Po vzniku pokrov odstranite in platojčke postavite na svetlo mesto. Temperatura je lahko za nekaj stopinj nižja.

Pri kasnejših setvah aprila, maja, junija, imamo setvene platojčke lahko zunaj. Aprila ob topli južni sončni steni, odvisno od temperatur, čez noč jih postavimo noter. Nekateri maja in junija sejejo seme kar na grede bolj na gosto in kasneje mlade rastline presadijo na stalno mesto.

Za setev in presajanje na grede izberemo dan za list. Ja, to kar vidimo, tako bel, kot zelen del pora, so listi. V spodnjem belem delu lepo zloženi v kolut, ki se kasneje v zelenem delu širi levo in desno. Kako natančno so razporejeni zeleni deli!

!!galerija!!

Por potrebuje veliko hranil

Poru bodo odgovarjala globoka in rahla tla, kjer ne zastaja voda.

Por zahteva s hranili bogata tla, zato pred sajenjem dodam na grede vedno debel sloj komposta. Nato vzamem vile in zrahljam tla ped za pedjo. Ob rahljanju gre nekaj komposta v tla, a ni se vam treba truditi in ga vkopavati v globino. Mikroorganizmi bodo poskrbeli za vse ostalo. Lahko ga sadimo tudi na grede, kjer smo dodali hlevski gnoj. A najbolje je, da je hlevski gnoj, če se le da, vedno prej kompostiran. Poru bodo odgovarjala globoka in rahla tla, kjer ne zastaja voda. Delna senca rastlinam ne bo škodila.

Presajanje

Tudi meni se je bilo težko upreti stari navadi in sadike vestno zasuti z zemljo in učvrstiti s prsti. Ampak malo drugačen način sajenja se je izkazal za odličnega.

Sadike presajamo na grede, ko so dovolj velike in močne. Vsaj za debelino svinčnika naj bodo. Ob presajanju sadikam prikrajšamo koreninice in liste. Če so tla zbita, jih zrahljamo. Pri sajenju si pomagamo s sadilnim klinom (debelo palico, ročajem od ročne motike …): naredimo globoko in široko jamico. Globina naj bo vsaj 15 cm, širina pa 3 cm. Med jamicami pustimo 15 centimetrov razmika. V vsako vstavimo sadiko pora. Zalijemo. Nič ne prigrinjamo z zemljo, pustimo le tisto, ki se sama vsuje k sadiki. Res je, tudi meni se je bilo težko upreti stari navadi in sadike vestno zasuti z zemljo in učvrstiti s prsti. Ampak malo drugačen način sajenja se je izkazal za odličnega. Korenine pora se bodo na dnu luknje vrasle, »steblo« pa se bo ob rasti rastline lažje debelilo in postopno povsem zapolnilo jamico. Na ta način bomo dosegli, da se bo spodnji, svetlejši del pora bolje razvil.

Nekateri radi poskrbijo, da je spodnji, beli del, še večji. V ta namen k rastlinam večkrat med rastjo prigrinjajo prst. Da bi to lahko naredili brez težav, moramo med vrsticami pora pustiti vsaj 30 cm prostora, v vrsti pa 15 cm. Ker sama pora ne sadim v vrste, ampak v večje skupine, med rastlinami pa pustim 15 cm razmika in ker mi je ljubši zeleni del pora, rastlin ne ogrinjam s prstjo. Po presajanju poskrbim, da je vsa gola prst med sadikami pokrita s slamo ali senom. Če je naložimo malo več, bo prav tako služila za beljenje spodnjega dela.

Por v loncih

V lonec premera 30 cm lahko posadimo od 9 do 11 sadik pora. 

Če nimamo vrta, lahko por posadimo tudi v lonce. Sama ga vedno posadim v velik lonec premera 30 cm. Ravno pravšnja velikost za 9 do 11 sadik pora. Na dno najprej nasujem nekaj centimetrov debel sloj glinoporja, ki bo služil za drenažo. Prekrijem s filcem in nanj nasujem ekološki substrat za zelenjavo. Lonec napolnim le do treh četrtin. Posadim sadike na enak način, kot če bi sadila na gredo. Kasneje med rastjo dodajam substrat in po vrhu vedno tudi zastirko iz slame ali sena.

Oskrba

Spomladi posevke pora prekrijemo z mrežo proti insektom, saj ga rada napade porova zavrtavka. Ob dolgotrajni suši zalivamo. Poskrbimo za zastirko med rastlinami, ki bo ohranjala vlago v tleh in preprečevala rast plevela. Če želimo večji delež belega listja, med rastjo dvakrat osipljemo s prstjo. Dognojujemo z gabezovo in koprivno prevrelko.

Mešani posevki in kolobar

Če želimo večji delež belega listja, med rastjo dvakrat osipljemo s prstjo.

Por bo dobro uspeval v družbi s solato, endivijo, lahko ga sadimo v mešane posevke na grede z zeljem in zeleno. Sama zgodnje sorte posadim na rob grede z zgodnjim zeljem, kasnejše sorte pa sadim ob rob, grede na to, na kateri raste paradižnik. Bližina peteršilja mu bo prav tako godila, če ga posadimo skupaj s korenčkom, pa bo ta odganjal porovo zavrtalko. In da ne bo koristnost samo enostranska, bo por obvaroval korenček pred korenjevo muho.

Pri načrtovanju posevkov pazite, da ga ne sadite v bližino fižola, graha in boba, in čeprav sta s čebulo sorodnika, ne uspevata dobro, če rasteta drug poleg drugega.

Na grede, kjer je že rasel ali so rasle njegove sorodnice česen, čebula, drobnjak, ga ne sadimo vsaj tri leta.

Pridelek

Pri pobiranju vedno uporabimo vile, s pomočjo katerih rastline previdno privzdignemo.

Por pobiramo sproti po potrebi, pri tem pa vedno uporabimo vile, s pomočjo katerih rastline previdno privzdignemo. Ni boljšega, ko tudi pozimi lahko skočimo po zelenjavo kar na vrt. Zimske sorte so odporne proti mrazu in jih pobiramo tudi izpod snega. Sicer pa por lahko shranjujemo v zasipnici, kjer se obdrži do maja in junija naslednje leto. Nekateri ga narezanega na tanke kolute posušijo, lahko pa ga tudi zamrznemo.

Brez njega ne gre

Uporabnost pora v kulinariki skorajda nima meja. Lahko igra stransko vlogo začimbe, namesto čebule ali česna, ali kar glavno vlogo v raznovrstnih jedeh. Ker je nežnejšega okusa od čebule, ga nekateri v raznih receptih mnogokrat uporabijo kot njen nadomestek.

Temnozeleni deli rastline so bogati z vitaminom C in karotinom ter prav tako zelo okusni.

Nikar ne zavrzite temnozelenih delov rastline, saj so bogati z vitaminom C in karotinom ter prav tako zelo okusni. Meni osebno gredo še bolj v slast kot spodnji obeljeni del rastline. Še posebej pozimi, ko nam primanjkuje zeleno obarvane zelenjave, bogate s klorofilom, bo por poživil naš jedilnik. Samo nekaj idej, kako lahko pozimi kombinirate z ostalo zimsko zelenjavo: bogata juha s krompirjem in porom, enolončnica s korenjem, gomoljno zeleno, podzemno kolerabo in porom, zavitki iz vlečenega testa s skuto (ali tofujem) s porom, polenta s porom. Sveži zeleni listi na solati iz kislega zelja ali kisle repe pa so nepogrešljivi.

O AVTORICI

Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.