Obdelovanje premokre zemlje je pogostejše spomladi, ko smo neučakani, v takšnih sezonah, kakršna je letošnja, z obilo »zapoznelih« padavin, pa tudi v zgodnji jeseni, ko bi radi opravili še zadnje setve, okopali solatnice, posadili tulipane, grmičevje ali razsadili trajnice. A čas za obdelovanje zemlje po dežju je šele takrat, ko se prst ne oprijema obutve in orodja.

S hojo po mokri zemlji in prekopavanjem blatne, sprijemajoče se prsti delamo nepopravljivo škodo. S takšnim ravnanjem jo zbijamo in škodimo mikroorganizmom v njej, uničujemo strukturo zemlje in iztiskamo iz por zrak, nujen tako za korenine kot drobnoživke, brez katerih ni rodovitnosti.

Ne zavedamo se, da predstavljajo trdni delci le približno polovico mase tal, preostalo polovico pa voda in zrak, ki se zadržujeta v porah. Manjši delež trdnih delcev predstavlja organska masa (humus), ki jo vzdržujemo z gnojenjem z organskimi gnojili, rastlinami za zeleni podor itd., preostanek pa anorganski mineralni delci. Pogled skozi mikroskop nam razkrije, da prav slednji sestavljajo obročkaste tvorbe v prsti, znotraj katerih so zračni mehurčki, na njihovo površino pa se vežejo molekule hranil in vode.

Zemlja s porušeno strukturo ne sprejema vode tako, kot bi si želeli, zato je poleti sušna in razpokana, ob močnejših padavinah pa voda odteče kar po površini. To je dovolj dober razlog, da z delom počakamo tako dolgo, da se prst preneha oprijemati obutve in orodja.

Trdni delci predstavljajo le polovico mase zemlje, preostalo polovico pa voda in zrak, ki se zadržujeta v porah.

Po besedah Miše Pušenjak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor resda ne moremo narediti kaj več, kot da počakamo, da se tla dovolj osušijo. V tem času bi v primernih razmerah sicer še lahko sejali motovilec, zimsko solato in špinačo. Ker tega ne moremo,  pa lahko čez čas te vrtnine (tudi motovilec) posadimo kot sadike, ki jih vzgojimo sami ali jih kupimo. Če je zemlja količkaj mokra, bodimo zelo previdni in jih posadimo s potke, da ne bi tlačili gredic. Zelo pomembno pa je, da rastline spomladi, brž ko razmere to omogočajo, okopljemo, poudarja Pušenjakova. 

Ali je torej verjetno, da nam jesen ne bi več dopustila okopavanja, vprašamo priznano strokovnjakinjo za vrtnine. Glede na razmočenost in pričakovano jesensko vreme se zemlja morda res ne bo dovolj osušila, meni sogovornica. »Da bi sušenje pospešili, odstranimo staro zastirko; če se bodo grede dovolj osušile, pa je smiselno jeseni posajene solatnice in špinačo okopati do konca oktobra, pozneje z obdelavo škodimo mikroorganizmom v tleh.«

Enako velja, če smo se namenili gredice prelopatati in jih pognojiti s hlevskim gnojem. Čeprav je mogoče zemljo obračati, vse dokler ne zmrzne, je to dobro narediti pred novembrom, saj se mora hlevski gnoj v tleh skompostirati pred zimo, za to pa so potrebne dovolj visoke temperature. Le tako bo razpadel v hranila, ki bodo na pomlad na voljo rastlinam.

Miša Pušenjak še doda, da so se kmetje nekdaj tega pravila pri jesenskem gnojenju držali. Vrtičkarje spodbuja, da bi takšnemu načinu prilagodili kolobar na vrtu in dovolj zgodaj prekopali vsaj tisto tretjino, ki jo nameravajo pognojiti s hlevskim gnojem.