Zalistniki so poganjki, ki zrastejo v pazduhi lista. Spoznamo jih po listku, ki v sebi skriva vršiček. Če jih pustimo, zraste iz njih novo steblo z vedno več listi in postopoma tudi cvetovi in zasnovami plodov. Najlaže jih spoznamo, dokler so še majhni, do pedi visoki, pozneje bomo zmedeni, ali gre za prvotni, ali dodatni vrh rastline.
Zalistnika ne smemo zamenjati s pecljem, ki bo nosil cvetove – ta namreč nima listkov. Pri paradižniku in jajčevcu zrastejo pogosto iz tal, iz dna rastline ali iz mest, kjer smo z glavnega stebla že odstranili bolne ali tiste liste, ki so bili preblizu tal.
Zalistnike v največjem številu tvorijo paradižniki, jajčevci, manj pogosto paprike in čiliji. Zaradi števila jih najpogosteje odstranjujemo pri paradižniku, včasih tudi pri jajčevcu, če se nam zdi, da je rastlina šibka in ima premalo cvetov.
Če bi iz vsakega zalistnika zrasel nov vrh, bi bila rastlina pregosta, v grmičku bi se zadrževalo preveč vlage (bolezni), poleg tega taka rastlina potrebuje več vode in hranil. Posamezne rastline namreč ne kaže preveč obremeniti, če hočemo lepe in zdrave plodove. Razraščenim dodatnim vrhovom tudi težko zagotovimo dovolj opore.
Zalistnike odstranjujemo pri sortah paradižnika, ki raste v višino. Izjemoma lahko pustimo enega, največ dva stranska vrhova, če je sadika močna, če dobro napreduje in smo poskrbeli tudi za stransko oporo, denimo debelo vrvico med koli v vrsti. Pustimo jih lahko tudi pri cepljenih sadikah, saj so te močnejše. Ne odstranjujemo pa jih pri grmastih sortah paradižnika, ki naredijo kompakten grmiček, torej rastejo tudi v širino. Ti imajo navadno tudi krajše poganjke in manjšo razdaljo med listi.
Mlade poganjke odstranjujemo čim manjše, pri velikosti npr. 5 cm so zelo krhki in zadostuje, da jih odlomimo s prsti. Pri večjih smo raje bolj previdni, da ne bi z njimi zatrgali še del povrhnjice na glavnem steblu. Takrat si lahko pomagamo s škarjami. Da nam zalistniki ne bi ušli v vrhove, rastline pregledujemo vsaj enkrat na teden.
Zalistnikov nikoli ne odstranjujemo, dokler so rastline mokre ali le vlažne. Zato tega tudi ne počnemo zjutraj, dokler se na paradižniku ne osuši rosa.
V mokrem poletju je zelo pomembno, da rastline niso pregoste, da se med njimi ne zadržuje zračna vlaga, ki spodbuja razvoj glivičnih bolezni, predvsem krompirjeve oz. paradižnikove plesni. Iz podobnega razloga odstranjujemo tudi liste, ki so tik pri tleh in so bolj izpostavljeni vlagi. Med sezono dozorevanja lahko liste od spodaj navzgor sicer postopoma odstranjujemo do najnižjega šopa plodov, vendar šele takrat, ko se ti začenjajo barvati.
---
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Tedenski jedilnik: 5 preprostih kosil za uvod v poletje