Ker vrtnarski strokovnjaki ugotavljajo, da vrtičkarji pogosto pobirajo česen prepozno, v nadaljevanju povzemamo, kaj je pri tem najpomembneje. Upoštevati morajo zrelost česna, vreme ob pobiranju, način pobiranja, način sušenja, pripravo česnovih glavic za skladiščenje in samo shranjevaje.

Kdaj pobiramo česen

Pravi čas za pobiranje česna najlaže določimo po videzu rastlin, ki pričajo o zrelosti: velja, da česen pobiramo takrat, ko porumeni približno tretjina listov, česnov vrat, tisti del nad glavico oz. nad zemljo, pa je že nekoliko mehak. Če se nam zdi, da je česen na naših gredicah takšen, potem glavico ali dve izpulimo oz. izkopljemo za test. Glavica je dozorela, ko se stroki bočijo skozi površinsko opno, ki jih pokriva, če razpadejo vsaksebi, je že prezrel in se bo manj časa obdržal.

Jesenske sorte česna poberemo konec junija oz. v začetku julija, spomladanske sorte pa konec julija. Sorte, ki naredijo cvetna stebla, poberemo v začetku avgusta. Pri času pobiranja moramo nekoliko upoštevati tudi to, ali smo bili pri sajenju zgodnji ali smo kasnili.

Izognimo se dežju

Če se da, pobiramo česen po nekaj dneh suhega vremena, da ne bo vlažen, kar pomeni manj prenašanja morebitnih glivičnih bolezni. Če so česnove rastline že zelo presušene (prezrele), glavice previdno dvignemo iz zemlje in ne čakamo na konec morebitnega deževnega obdobja, saj bi česen začel ponovno rasti, poleg tega pa bi stebla in listi lahko začeli gniti, razpadati bi začel tudi ovoj okoli glavic. Medtem ko lahko pobran česen nekaj dni pustimo na suhih gredicah, ga ob slabem vremenu spravimo pod streho.

Zakaj z vilami?

Česen ali dva za v kuhinjo lahko izpulimo, če ravno nimamo orodja pri roki, da bi na takšen način pobirali ves pridelek, pa ni priporočljivo. Česen ima namreč tudi 40 cm globoke koreninice, zato nam bo pri marsikaterem ostal v roki le nadzemni del, pri čemer se bodo pretrgali površinski luskolisti na glavici, ki so pomembni za dobro obstojnost. Pri izkopavanju zato na vrtovih uporabimo vile. Z njimi česnove vrste najprej od strani dvignemo in jih potem poberemo.

Sušenje

Dan ali dva, ko lahko ostane pobrani česen na suhih gredicah, še zdaleč ne predstavlja celotnega časa sušenja. Suši se zelo počasi, okrog mesec dni, pri čemer se glavice nekoliko skrčijo. Sušimo ga na zraku, v senci, obešenega v šopke, ali v tankih plasteh na mrežasti ali letveni, od tal dvignjeni podlagi. Tako se bo bolje posušil kot v debelih plasteh na tleh.

Pred sušenjem lahko s škarjami porežemo koreninice, saj bodo suhe trde kot žičke in bo to teže. Pri česnu, ki se mu že na oko vidi, da ga je prizadela plesen, jih raje odstranimo po sušenju.

Shranjevanje

Šele ko je česen suh, lahko porežemo odvečne dele stebla (vrat pustimo), če jih seveda ne nameravamo splesti v kite in obesiti. Z roko lahko narahlo osmukamo česnove glavice, da gre od zemlje umazan zunanji ovoj stran, spodnjih ovojnic pa ne smemo odstranjevati. Če pridelka ne shranjujemo v kitah, ga skladiščimo v suhem in zračnem prostoru v mrežastih vrečkah, nikakor ne v hladilniku.

In kaj bi se zgodilo, če bi česen shranjevali v strokih? Zelo hitro bi začel kaliti. Tudi ko načrtujemo sajenje, ga razstročkamo le kak dan prej.