Čeprav se morda zdi, da gre zgolj za skrb za rastline, je vrtnarjenje mnogo več kot to – od spoštovanja do zemlje, razumevanja naravnih ciklov, do zagotavljanja lastne hrane in ustvarjanja estetsko prijetnega okolja. V zadnjih letih je postalo še posebej priljubljeno, saj mnogi ljudje iščejo način, kako se umakniti od hektičnega vsakdana, se sprostiti in hkrati prispevati k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu.
Vrtnarjenje ni samo način za proizvodnjo hrane, ampak prinaša tudi številne zdravstvene koristi. Fizična aktivnost, ki jo zahteva vrtnarjenje, kot so kopanje, sajenje, zalivanje in obrezovanje, pozitivno vpliva na naše telo. Redno delo na vrtu krepi mišice, izboljšuje gibčnost in vzdržljivost ter pomaga pri kurjenju kalorij. Poleg tega čas, preživet na prostem, omogoča telesu, da absorbira vitamin D, kar je ključno za zdravje kosti in splošno dobro počutje.
Psihološke koristi vrtnarjenja so prav tako pomembne. V današnjem stresnem svetu ponuja priložnost za sprostitev in meditacijo. Stik z naravo pomaga zmanjšati raven stresa, izboljša razpoloženje in poveča splošen občutek zadovoljstva.
Vrtnarjenje pa na našem telesu pušča tudi druge posledice, ki morda za nas niso tako zaželene. Zaradi pogostega sklanjanja nas lahko na primer doletijo bolečine v križu, zato je zelo pomembno, da se pred delom na vrtu vedno dobro ogrejemo.
Delo na vrtu pa pušča posledice tudi na naših dlaneh. Za nohti se lahko nabere zemlja, ki jo kljub drgnjenju in temeljitemu umivanju težko spravimo ven. Da se to v prihodnosti ne bi dogajalo, se velja poslužiti instagram trika z milom. Preden se odpravimo na delo na vrt, z nohti nežno popraskamo po površini trdega mila. Tako se zemlja ne bo mogla zažreti v dlani.