Se nam obeta padec cen kmetijskih proizvodov?

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) sta v začetku julija objavljenem poročilu ugotovili, da se bo obseg trgovine s kmetijskimi proizvodi v prihodnjem desetletju povečeval počasneje kot v minulih desetih letih, medtem ko bo njen delež v globalni proizvodnji in porabi stabilen.

Medtem ko bo izvoz kmetijskih proizvodov še naprej skoncentriran v nekaj državah, bo hrano uvažalo vse več držav. OECD in FAO zato opozarjata, da bo treba zagotoviti gladko delovanje mednarodnih trgov. Vse večja vloga relativno majhne skupine držav pri oskrbovanju globalnih trgov s ključnimi dobrinami bi namreč lahko povečala tveganja na trgu, tudi tista, ki so povezana z naravnimi nesrečami.

Velike spremembe v povpraševanju OECD in FAO pričakujeta v državah v razvoju, kjer bosta rast števila prebivalcev in prihodkov na prebivalca ter urbanizacija povečala povpraševanje po hrani. Zaradi večjih prihodkov bodo potrošniki še naprej spreminjali svoje prehranjevalne navade, npr. s povečanjem porabo živalskih proteinov glede na škrob. Cene mesa in mlečnih proizvodov bodo zato po pričakovanjih relativno visoke glede na cene rastlinskih pridelkov.

Cene žita naj bi se zaradi povečanja zalog v minulih dveh letih in nizkih cen nafte na kratki rok še naprej zniževale, večje povpraševanje po sladkorju v državah v razvoju naj bi pripomoglo h krepitvi cen in novih investicij v sladkornem sektorju, dobičkonosnost naj bi se okrepila tudi v mesni proizvodnji, svetovna proizvodnja rib naj bi se do leta 2024 povečala za skoraj 20 odstotkov, v izvozu mlečnih proizvodov pa naj bi še naprej prevladovale Nova Zelandija, EU, ZDA in Avstralija.

"Obeti za globalno kmetijstvo so mirnejši kot pred nekaj leti, vendar ne smemo zaspati, saj ne smemo tvegati, da bi cene v prihodnjih letih spet narasle," je poročilo pospremil generalni sekretar OECD Angel Gurria in države pozval k oblikovanju takšnih razvojnih politik, ki krepijo produktivnost in inovacije, prispevajo k boljšemu upravljanju tveganj in zagotavljajo, da bodo imeli odkmetijstva korist tudi potrošniki in kmetje.

Generalni direktor FAO Jose Graziano da Silva pa je v luči izboljšanja razmer v državah v razvoju opozoril, da najmanj razvite države še vedno precej zaostajajo za razvitimi državami. "To je razlog za zaskrbljenost, saj pomeni, da bi lahko lakota v teh državah vztrajala," je dejal.