Izmed novosti smo tokrat izbrali vrtnine in cvetice, ki se sejejo zgodaj spomladi, da bi jih lahko, če vas zamikajo, preizkusili še v letošnji sezoni, za prihodnjo številko pa smo prihranili vrste, s katerimi se še ne mudi toliko kot denimo z grahom. Začenjamo pa s solato, saj je najpogostejša in najbolj nepogrešljiva zelenjadnica na slovenskih vrtovih.

Oživljena solata tolminka

V podjetju Spar Slovenija so nam predstavili krhkolistno glavnato solato tolminko. Sorta, kot pove ime, izvira s Tolminskega, vendar je konec 90. let izginila z vrtov. Podjetje jo je v okviru projekta Spar kot nekoč skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije obudilo na podlagi genskega vira, ki je bil shranjen v genski banki Kmetijskega inštituta Slovenije. Za selekcijo so uporabili rast­line, ki so se odlikovale po poznem uhajanju v cvet. Tolminka ima sklenjene, velike, čvrste glavice, listi so svetlo zelene barve, na zunanjih listih je rob rahlo rdeč. V rastlin­jak jo sejemo marca ali julija, na prosto pa aprila in v prvi polovici avgusta, ko je čas primeren tudi za sajenje sadik.

!!galerija!!

Solata, ki naredi rozete

Drugačen način rasti ima solata mima, ki jo najdemo v zbirki vrtičkarskih semen Semenarne Ljubljana. Prenaša tudi nižje temperature, v zrelosti pa tvori rozeto z živo zelenimi listi, torej ne oblikuje glave. Za vzgojo sadik jo sejemo zgodaj spomladi, lahko v več terminih. Primerna je za pridelavo do poletnih vročin, ki jo silijo v oblikovanje cvetnega stebla. Avgusta jo sejemo za jesensko uporabo.

Še ena novost te semenarske hiše je grah vitičar, ki prav zaradi številnih vitic ne potrebuje opore. Zraste srednje visoko, do osemdeset centimetrov. Srednje dolgi stroki so zelo polni, zrna so sladkega okusa in rumene barve. Poleg zgodaj spomladi je primeren tudi za setev jeseni, septembra in oktobra, ker prenaša nižje temperature.

Kvinoja za vrtičkarje

Med Semininimi vrečicami je novost grah blauwschokker, stara evropska sorta z vijoličastimi stroki graha s sladkimi in okus­nimi zelenimi zrni. Lepo cveti, zato je tudi dekorativen. Uživamo lahko tako okusno zrnje kot cele mlade stroke, podobno kot sladkorni grah.

Ker ribezov ali divji paradižnik (Lycopersicon pimpinellifolium) začne hitro roditi, ga lahko morda še letos poskusno posejete za sadike. Je bratranec našega domačega paradižnika, a zelo odporen proti boleznim. Je visok, bujno rastoč in zelo roden. Obvezno potrebuje oporo, najbolje mrežo, ker se zelo razrašča. Pri Semini svetujejo, da ne odstran­jujemo stranskih poganjkov. Rdeči paradižnički, ki spominjajo na ribez, so sladki in zelo intenzivnega okusa. Zoreti začnejo že okoli 70 do 80 dni po presajanju sadik. Dobro uspevajo tudi v loncih.

V podjetju so v vrečice, primerne za vrtičkarje, zapakirali tudi seme kvinoje. To je visoka, robustna in tudi dekorativna rastlina, ki ni zahtevna za vzgojo. Prenaša sušo in vročino. Ko so rastline še majhne, jih obvezno plevemo. Konec avgusta se obarvajo v različne barve, konec septembra pa že poberemo užitno seme. Odrežemo stebla s semenom in jih sušimo na soncu ali v zaprtem prostoru. Seme nato ročno oluščimo in očistimo. Ker ima v lupini grenčine, je pomembno, da ga operemo z vodo in posušimo. Mladi kvinojini listi se pripravljajo tudi kot špinača. Sejemo zgodaj spomladi, in sicer samo nekaj milimetrov globoko. Še bolj priporočljivo je, da se seme posejemo na pripravljeno površino in nato samo povaljamo.