Težave na vrtu: Ne obdelujmo mokre zemlje

Hladno vreme res ne ustreza plodovkam, zato pa krasno uspevata solata in fižol, po večini tudi korenovke in gomoljnice nimajo težav. Zato posadite čim več sadik solate, posejte endivijo, prihaja že čas za setve radiča. Glede na to, da se je poletje komaj začelo, pa sem prepričana, da bodo tudi plodovke obrodile.

Vse plodovke prihajajo k nam iz toplejših, južnih krajev. Njihov koreninski sistem ni zmožen sprejemati hranil iz tal, ki imajo manj kot 15 ° C. Letos se je zemlja dokaj hitro ogrela, žal pa je zelo hladna zdaj, ko bi rastline najbolj potrebovale hranila, predvsem fosfor. Kaj torej lahko naredimo? Velik del smo sicer že zamudili, vendar si je dobro ta navodila zapomniti za prihodnja leta. Plodovk ne sadimo na prosto prehitro. Nekje po 10. ali celo 15. maju je šele primeren čas za presajanje na prosto. Tisti, ki se vam mudi, si raje omislite rastlinjak, v katerega jih boste lahko sadili že v sredini aprila. V rastlin­jaku je preprosteje doseči, da se bo zemlja dovolj ogrela, saj ga lahko za nekaj sončnih dni zapremo.

Pred presajanjem sadike zalijemo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Pospešujejo rast in razvoj korenin in rastline okrepijo za hladne dneve. Doma narejeni pripravki, ki dvigujejo odpornost, so čaj iz cvetov regrata ali ognjiča, prav posebej za obrambo pred hladnimi dnevi pa uporabljamo čaj iz cvetov in listov baldrijana. Prav letos ga je izredno veliko povsod, kjer je bolj vlažno.

Po presajanju rastline dobro zalijemo (če za to ne poskrbi samo vreme), nato pa tla zastremo. V hladni pomladi so najbolj primerne zastirke iz slame ali sena. Slama in seno rastline grejeta tudi ponoči.

Obdelava šele takrat, ko se blato ne oprijema obutve

V mokrem letu, kakršno je letošnje, je pogosta napaka, da obdelujemo mokro zemljo. Rodovitna prst je samo tista, v kateri je dovolj mikroorganizmov, ki skrbijo za prehrano rastlin. Vsi koristni organizmi pa potrebujejo za svoje življenje zrak. Ko hodimo po mokri zemlji ali poleti obdelujemo presuho zemljo, uničujemo njeno strukturo, s tem pa iztiskamo zrak iz delčkov, ki jih vidimo samo pod mikroskopom. Pod mikroskopom dobra, strukturna zemlja namreč ni sestavljena iz grudic, kakor jo vidimo v roki, ampak iz obročkov. Znotraj teh obročkov ostajajo zračni mehurčki, na površini pa se vežejo molekule hranil in poleti vode. Obročki so sestavljeni iz mineralnih delčkov, ki jih vežejo molekule organske snovi, humusa. Če stopimo na mokra tla, podremo vezi med posameznimi mineralnimi delčki, obroček se polomi in zrak se iztisne.

Zemlja s porušeno strukturo ne sprejema vode tako, kot bi si želeli, zato je poleti sušna in razpokana. Voda namreč odteče kar po površini, ob večjih količinah pa se lahko zelo dolgo zadržuje na njej in s tem »utopi« naše rastline.

Zato potrpite in z delom na vrtu počakajte tako dolgo, da se prst preneha oprijemati vaše obutve in orodja, ne hodite po mokri zemlji, saj s tem delate skoraj nepopravljivo škodo.

Varstvo rastlin

Zaradi letošnjega hladnega začetka lahko pričakujemo poleti veliko težav. Seveda v vlažnem poletju najhujšega ne moremo popolnoma preprečiti. Lahko pa rastlinam pomagamo.

Takoj ko se bodo tla dovolj osušila, jih najprej zrahljajte, nato pa okoli rastlin zastrite. Priporočam, da tokrat najbolj pogosto uporabljeni zastirki, pokošeni travi, dodate še koprive in bezgove liste. Pri tem pazite, da ne bo gnila, saj je v vseh rastlinah zdaj veliko vode. Zato po dnevu ali dveh zastirko nekoliko premešajte, prerahljajte.

Še vedno je treba redno uporabljati domače ali kupljene pripravke proti stresu. Z vsemi je treba škropiti listje, in to v pet- do sedemdnevnih presledkih ponavljati tako dolgo, dokler bo vreme hladno in mokro. Rastline bodo varne šele, ko se bo segrelo nad 30 ° C, takrat pa bomo začeli uporabljati kalcijeva listna gnojila.

Rastline potrebujejo kalcij za gradnjo celičnih sten, s tem pa postanejo tudi bolj odporne proti boleznim in manj privlačne za škodljivce. Pomanjkanje kalcija poleti povzroča sprva samo slabšo odpornost rastlin, pozneje pa tudi velike črne, sive ali rjave lise na konicah plodov paradižnika, paprike in jajčevca in sušenje plodičev kumar in buč. Veliko kalcija je v listih koprive. Redno škropljenje rastlin z namočenimi koprivami velikokrat zadošča, da smo s plodovi preskrbljeni do septembra. Rastline krepi tudi škropljenje z razredčenim mlekom ali sirotko (1:1). Kalcij moramo dodajati skozi liste, saj je v vročem vremenu največja težava njegov transport po rastlini, iz korenin ne pride do mesta, kjer je nujno potreben. Kdor nima časa ali možnosti pripravljati in uporabljati domače pripravke, si lahko kalcijeva listna gnojila preskrbi v trgovini.

Za varstvo rastlin pred boleznimi si lahko naredimo naravne pripravke iz zelišč. To so rmanov in kamilični čaj, pa tudi pripravki iz timijana, čebulnih listov in listov drugih čebulnic (drobnjak, por, česen, kitajski drobnjak), šetraja, bezga. Opozarjam pa, da so to vse preventivni pripravki, ki ne zdravijo, ampak preprečujejo. Zato jih je treba v deževnem, vlažnem vremenu uporabljati enkrat na teden, in to vedno zvečer, saj jim sonce vzame večino »zdravilne« moči. Sama menim, da bi vsaj nekaj plodov paradižnika, paprike in drugih plodovk morali pridelati v vsakem poletju, če se držimo načel zdrave kmečke pameti.

Eden izmed letos obveznih ukrepov bo tudi odstranjevanje zalistnikov paradižniku, saj ti kradejo veliko hranil glavnemu poganjku, rastlino pa tudi senčijo, zaradi česar ostaja v grmu veliko dlje časa vlažno. To pa so idealne razmere za okužbe. Zalistnike trgamo vedno, ko so rastline povsem suhe, da se skozi rane ne okužijo z glivicami. Raje jih ščipamo kakor režemo, zato morajo biti manjši. Po trganju zalistnikov rastline še poškropimo z zgoraj omenjenimi pripravki.

Ne smemo biti preveč zahtevni in si vedno želeti rekordnih pridelkov. Leto 2012 se ne more ponoviti vsako leto. Kadar je poleti več dežja in so temperature pogosto pod 30 ° C, je treba še natančneje izvajati vse zgoraj naštete ukrepe, hkrati pa nasaditi več solate, endivije in radiča, saj bodo te vrtnine v takem poletju obilno rodile, medtem ko plodovke do oktobra žal ne bodo zdržale.

Recepti za domače pripravke

Baldrijanov pripravek – Eden izmed receptov je tak, da cvetove in liste baldrijana sesekljamo, prelijemo z vodo in vse skupaj pustimo stati 15 minut. Nato močno ožmemo ali precedimo. Vse skupaj pa lahko naredimo tudi v sokovniku. Eno do dve kapljici tega koncentrata damo v liter tople vode, mešamo 10 minut, nato pa z njim zalijemo po koreninah prizadetih vrtnin in pokropimo po listih, predvsem pa rastnih vršičkih plodovk in tudi fižola. Koncentrat lahko hranimo v temnih stekleničkah v hladnem in povsem temnem prostoru nekaj tednov. Namesto koncentrata lahko skuhamo tudi čaj iz posušenih rastlinskih delov, uporabimo pest listov za liter vode.

Baldrijanov pripravek deluje na glivične bolezni in škodljivce, krepča rastline v mrazu, pospešuje kompostiranje, uporabimo ga lahko tudi za razkuževanje semena. Z njim poškropljene rastline nekaj časa ne bodo dišale škodljivcem.

Hren kot zdravilo za rastline – Za varstvo rastlin uporabljamo hrenove liste, lahko tudi cvet. Pripravimo jih lahko kot čaj ali brozgo. Pripravek iz hrena bo letos prišel prav pri jagodah in tudi za zalivanje zimskih čebulnic, da se bomo cvetenja veselili še naslednje leto,

Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 gramov listov in prelijemo z litrom tople vode. Red­no mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru.

Uporabimo razredčeno tekočino v razmerju 1 : 1 (zalivanje korenin, čebulic) do 1 : 5 (po listih). Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 gramov rastlinskih delov: listov in cvetov. Prelijemo jih z 10 litri vode, ki naj bo po možnosti deževnica, voda iz potoka, jezera ... Postavimo na toplo. Vsak dan tekočino premešamo. Ko se vse skupaj preneha peniti, precedimo in uporabimo. Redčimo enako, kakor je zapisano zgoraj. Vedno uporabljamo plastično posodo in deževnico ali postano vodo.

Regrat in ognjič – Čaj naredimo iz svežih ali posušenih cvetov regrata ali ognjiča. Dobro pest suhih ali svežih cvetov prelijemo z litrom ali dvema vrele vode, pustimo stati do 15 do 20 minut, ohladimo in z njim poškropimo ogrožene rastline. Hranimo lahko samo pripravke, ki jih naredimo kot prevrelko ali koncentrat, čajev in brozg ne moremo hraniti in jih moramo pripravljati sproti.

Nekatere pripravke, kot so izvleček preslice, komarčka, koprivni in celo česnov izvleček, lahko kupimo tudi v trgovinah. V času, ko so temperature pod 30 ° C, ko je veliko vlage in neviht, z njimi rastline škropimo vsaj enkrat na teden.

Pripravki proti škodljivcem

Tudi škodljivci so močno na pohodu, zato moramo biti pozorni. Uši prepoznamo hitreje, saj so dobro vidne. Velikokrat nam njihov prihod naznanijo mravlje. Te niso naš sovražnik, vendar jim pride zelo prav medena rosa, ki jo izločajo uši. Zato se naselijo v bližini njihovih kolonij. Ne uničujemo torej mravelj, ampak uši. Med naravnimi pripravki najpogosteje uporabljamo 24 ur namočene koprive. Vendar se je treba zavedati, da takšen pripravek ne deluje popolnoma. Škropljenje je potrebno v razmiku dveh dni ponoviti večkrat. Zelo učinkovit je tudi pripravek iz vratiča. Vratič še ne cveti, lahko pa uporabimo tudi njegove liste. Te uporabljamo tudi za pregan­janje polžev. Naberemo jih in kot zastirko polagamo okoli ogroženih rastlin. Vratič najdemo vedno na zapuščenih zemljiščih, ki so bila nekoč obdelana. Z pripravkom iz njega moramo ravnati zelo previdno, saj je lahko strupen tudi za otroke in domače živali. Naredimo prevrelko, brozgo ali čaj. Deluje na vse vrste žuželk. Kot zastirko ga uporabljamo proti polžem.

Prevrelko iz vratiča naredimo tako, da od 300 do 500 gramov svežega cvetočega zelišča ali 30 gramov posušenih rastlin namočimo v 10 litrih vode. Damo na toplo, vsaj enkrat na dan premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, jo odcedimo. Z nerazredčenim pripravkom lahko škropimo ali zalivamo samo po tleh, ne glede, ali je to poleti ali pozimi, za škropljenje rastlin pa ga vedno razredčimo v razmerju 1 : 3. Lahko ga pomešamo s presličnim čajem, mešanici pa dodamo še pest soli. Tak pripravek deluje na krompirjevo plesen. Preslični čaj skuhamo samo iz njivske preslice, in to enako, kot bi ga kuhali zase.

Kodranje listov, slabšo rast in razvoj, obledelo barvo listov, včasih pa tudi sušenje listnih vrhov povzročajo očem nevidne pršice. Te se sicer pojavljajo v suhem in vročem vremenu pozneje poleti, vendar jim letošnje vreme zelo ustreza, zato se že pojavljajo. Proti njim pomaga čaj iz vratiča, pa tudi pripravek iz pelinovih listov. To grenko zelišče je lahko odlična pomoč na vrtu. Pogosto ne vemo, kaj bi z njim, saj zraste v zelo velike rastline. Zaradi značilne sive barve je lahko popestritev okrasnih gredic, hkrati pa ga koristno uporabimo na vrtu. Kot zastirka deluje tudi proti polžem. Iz pelina lahko pripravimo prevrelko (zelišča so namočena tako dolgo, da se voda preneha peniti), brozgo (pripravek stoji 24 ur) ali čaj. Uporabimo 300 do 500 gramov svežih rastlinskih delov ali 30 gramov posušenih in 10 litrov vode.

Nerazredčeno prevrelko uporabimo za predspomladansko škropljenje, deluje proti ušem, pršicam in rji. Poleti jo razredčimo v razmerju 1: 3 ali skuhamo močnejši čaj. Deluje tudi na gosenice, uši in mravlje.