Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je zaskrbljen, saj so nekateri trgovci pridelovalcem zgodnjega krompirja postavili odkupno ceno na raven okoli 0,35 evra za kilogram. "Cena, ki jo po mojih neuradnih podatkih ponujajo pridelovalcem, je neustrezna in bo vodila v zmanjševanje že tako nizke pridelave te poljščine," je zapisal v sporočilu za javnost.

Izračunal je, da slovenski pridelovalec, katerega zemljišča po velikosti niso primerljiva z zemljišči kmetijsko razvitih držav, lahko pri pridelku 22 ton na hektar ustvari prihodek v višini 7700 evrov na hektar. Ko odštejemo stroške semena, sredstev za varstvo rastlin, gnojilo, gorivo, delo, pa ta ostane brez dohodka, in to brez upoštevanja amortizacije strojev, opreme, priprave za trg in skladiščenja.

Ta čas pred dvema letoma je bila odkupna cena zgodnjega krompirja med okoli 0,50 do 0,60 evra na kilogram, lani med okoli 0,40 do 0,45 evra za kilogram. Po ocenah Kmetijskega inštituta Slovenije letos lastna oz. proizvodna cena zgodnjega krompirja pri pridelku 22 ton na hektar znaša 0,426 evra na kilogram, pri čemer so subvencije že vračunane. Takšna cena vodi v to, da "bo krompir kmalu zastonj", je ocenil.

"Pridelovalci so precej stisnjeni v kot. Z majhnim odkupom se verjetno nekatere trgovske verige poslužujejo taktike vsiljevanja nizkih cen," je dejal in dodal: "Nepošteno je, da so trgovci nagovarjali kmete k pridelavi zgodnejših pridelkov, sedaj pa jih izsiljujejo z nizko ceno, ki jo radi primerjajo z globalno ceno, pogosto celo iz nizkocenovnih tipov pridelave."

Varuh javnost opozarja, da se nekateri trgovci pogosto identificirajo kot lokalni, pogled na trgovske police pa kaže, da temu ni tako. Obiskal je hipermarkete največjih treh trgovskih verig v Sloveniji, v katerih je pogrešal nekatere vrste sveže zelenjave slovenskih proizvajalcev. Te bi bile na policah, če bi trgovci s slovenskimi pridelovalci sklenili trdnejšo pogodbo, je prepričan Podgoršek.