Načeloma se dobro obraščajo solate in tudi kapusnice, če je le ostalo kaj listja in ni poškodovan srček, obrasteta se tudi visoki in nizki fižol, če nista preveč potolčena. 

Pri plodovkah, ki imajo zelo poškodovane liste, odstranimo vse, tudi majhne plodove, saj jim jemljejo energijo, ki jo bodo rastline najprej potrebovale za obraščanje. Poškodovane plodove je nujno odstraniti in odnesti z grede, ker so lahko vir okužbe za druge rastline. Enako to velja tudi za rastline, ki so kljub škropljenju z zeliščnimi ali kupljenimi krepčilnimi pripravki videti bolne. 

Ali si bodo opomogle, žal ni odvisno samo od naših ukrepov, temveč tudi od lege vrta. V vrtovih, kjer imamo zaradi visoke zračne vlage tudi sicer veliko težav z glivičnimi boleznimi, je več možnosti, da bodo propadle.

PREBERITE ŠE: RAJE ZAŠČITA PRED TOČO KOT ZDRAVLJENJE PO NJEJ

!!galerija!!

Obdelujemo le suhe rastline v suhem vremenu!

Za vsa »reševalna opravila« je čas šele, ko se rastline posušijo, saj z dotikanjem mokrih delov raznašamo rastlinske bolezni, toliko bolj, ker so rastline poškodovane. Tudi škropimo tako, da se mokrih rastlin ne dotikamo in da ne tlačimo mokrih tal okoli njih, zato si je priporočljivo priskrbeti vrtno škropilnico na pritisk, pri kateri je škropilna šoba na koncu dolge kovinske »palice«.

Po morebitni toči še isti dan pripravimo čaj iz rmana in poškropimo poškodovane rastline. Naslednji dan škropimo s čajem iz koprive, tretji dan pa s kamiličnim čajem. Rman spodbuja vegetativno rast, koprive krepijo asimilacijo in pretakanje sokov, kamilice delujejo antiseptično. Razvoj glivičnih bolezni lahko omilimo tudi, če rastline poškropimo z žajbljevim čajem. Da si poškodovane rastline opomorejo, uporabimo kupljene krepčilne pripravke z dodatkom aminokislin ali morskih alg. Dodamo jih lahko vodi za zalivanje ali z njihovo raztopino škropimo nadzemne dele (foliarno ali listno gnojenje). Ko so poškodovane, škropimo po listih, saj bodo tako sestavine prišle veliko hitreje v tkiva.

Po neurjih je priporočljivo rastline dognojiti, saj močni nalivi po večini tudi odplaknejo dušik iz območja korenin (če seveda tal ne zaščitimo z zastirko).