Vrtna svetovalnica: Da bodo cvetovi res dali plodove

Težave z opraševanjem

Vsako leto imam na vrtu bučke, pri katerih pa se nikakor ne naredijo plodovi. Enake težave imam na paradižniku, ki pa raste v rastlinjaku. Zakaj se to dogaja? Kako lahko pomagam rastlini, da naredi plodove?

Marija iz Kamnika

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Vse vrtnine na našem vrtu, s poudarkom na plodovkah, potrebujejo opraševalce za nastanek plodu. To so različne žuželke – čebele, čmrlji, samotarske čebele, osice, muhe … Če teh opraševalcev ni ali jih je malo, je oploditev rastline slabša, kar pomeni manjši pridelek ali pa tega sploh ni. Predvsem v rastlinjakih je manjša možnost za sodelovanje žuželk, saj ne pridejo do rastlin. Rastlinjak mora biti odprt, poleg tega je dobro v bližino vrat oziroma drugih odprtin zasaditi cvetoče rastline, ki jih privabljajo. Če jih vseeno ni, nimamo druge možnosti, kakor da vzamemo opraševanje dobesedno v svoje roke. Oborožimo se z mirno roko in zelo mehkim čopičem (za slikanje ali čopič za nanos ličil). Nežno prenašamo pelod s cveta na cvet, s prašnikov na pestič. Pomembno je, da so prašniki in pestiči zreli. Da razločno vidimo pelod (cvetni prah), uporabimo temen čopič. Če ni opraševalcev, je ročno opraševanje zelo pomembno pri rastlinah, kjer so ločeni moški in ženski cvetovi, kakor je to pri bučah in bučkah. Tu lahko odtrgamo moški cvet in ga podrgnemo po ženskih cvetovih ter jih tako oprašimo. Za izboljšanje oplodnje uporabimo na istem ženskem cvetu več različnih moških. Druga možnost je, da s čopičem poberemo pelod z moškega cveta in nežno podrgnemo po ženskem. Pomembno vlogo igrajo tudi makro- in mikrohranila. Poleg tega je v rastlinjaku težava previsoka temperatura. Ko je ta blizu 30 stopinj Celzija ali celo več, oprašitev ni mogoča, čeprav so opraševalci prisotni. Zato je pomembno rastlinjak odpirati in hladiti. 

Pri rastlinah je pomembna uravnotežena prehrana, seveda z določenimi poudarki glede na družino oziroma skupino vrtnin. Pri tvorjenju plodov, stabilnosti rastline in večanju odpornosti sodeluje kalcij. V slovenskih tleh ga je načeloma dovolj, a ga v suši rastlina ne more črpati iz tal in tako se začnejo težave z odpadanjem cvetov, nepravilnim razvojem plodov, sušenjem plodov bučnic in gnilobo plodov (paradižnik, paprika, jajčevec). Zato je poletno dognojevanje s kalcijem zelo pomembno. Uporabimo naraven tekoči kalcij. Škropiti začnemo pri prvem cvetenju in ponovimo vsaj štirikrat v sezoni s presledkom 14 dni. Vedno škropimo v večernem času, ko ni več neposrednega sonca. Eden najbolj pomembnih elementov za rast, razvoj, cvetenje, oplodnjo in pravilen razvoj plodov je mikroelement bor. Pomanjkanje pomeni slabo kakovost cvetnega prahu in zato manj plodov, slab pridelek. Pomanjkanje bora je izrazito pri križnicah (cvetači, redkvi, pesi …), korenovkah in plodovkah (paradiž­nik, paprika, jajčevec). 

Pri zelo dolgih poganjkih plodovk pripomore k dozorevanju plodov uporaba listnih gnojil. Foto: Klub Gaia Foto:

Že nekaj let zapored imam težave s paradižnikom, kumarami in bučami. Paradižnik pustim, da zraste zelo visoko, celo do dva metra in pol, ker imam tako visoke kole, in buče pustim, da kar prerastejo del travnika. A težava je v tem, da mi kljub temu, da vse rastline redno zalivam, plodovi ne dozorijo. Ali lahko naredim še kaj?

Roman iz Kranja

ODGOVOR STROKOVNJAKA:

Paradižnik je v svetu zelenjadnic pravo pravcato drevo in hitro zraste do zavidljive višine. Težava se seveda pojavi v tem, da rastlina ne zmore prenašati hranil do najvišjih plodov. Višina oziroma dolžina, kakor se je pokazalo pri bučah, je poleg števila plodov odločilen dejavnik pri dozorevanju. Hranila je treba dodajati skozi liste, torej s foliarnim dognojevanjem. Za to je najbolje uporabiti kar tekoča organska gnojila, ki vsebujejo biostimulante. Organska gnojila so najboljša zato, ker vsebujejo vsa makrohranila (N, P, K) in mikrohranila. Če uporabljamo organska gnojila iz morskih alg, bodo ta vsebovala veliko naravnega kalija, ki je pomemben pri tvorjenju zdravih plodov. Poleg tega pripomore k čvrstosti rastline in močnemu koreninskemu sistemu. Foliarno gnojimo na sedem do štirinajst dni. Hranila prehajajo v rastlino skozi listne reže in nekatere spojine skozi samo povrhnjico. Listne reže igrajo vlogo pri izmenjavi plinov in vode. Tako jih lahko uporabimo za vnos hranil. Zato je pomemben čas uporabe gnojila. Pri visoki temperaturi so reže zaprte, da zmanjšajo izgubo vode. Ravno tako so zaprte ponoči, ker takrat ne poteka fotosinteza in ni potrebe po izmenjavi plinov (ogljikovega dioksida in kisika). Vedno škropimo zvečer, ko se že ohladi, ali res zgodaj zjutraj, preden se temperatura dvigne. Gnojilo vedno zmešamo z vodo, zato mora biti v času uporabe brezvetrje, da raztopine ne posuši na površini rastline. Biostimulanti (vitamini, aminokisline, morske alge …) pomagajo pri odpornosti rastline, ne le pri bolezni, temveč tudi pri prenašanju vročinskega stresa, kar je dodatna prednost foliarnega dognojevanja s tekočimi organskimi gnojili.