Za koga so talni termometri

Peteršilj je v poprečju za pet dni počasnejši od korenčka. Najsi bodo podatki o vplivu temperature na uspešnost kaljenja še tako na dlani, mnogi ljubiteljski vrtnarji vztrajno sejejo veliko bolj zgodaj, kot je priporočeno. Potem pa godrnjajo nad slabo kaljivostjo semena in bolehnimi rastlinami. S prehitevanjem pri setvi na prosto ne pridobijo nič časa, posevek pa veliko izgubi! Vsako seme ima namreč določeno količino hrane, ki jo porablja kalček do vznika, in če se kalitev zaradi nizkih temperatur vleče dalj časa, je ob vzniku rastlina izčrpana – bistveno manj je torej odporna na bolezni in škodljivce. To seveda ne velja samo za korenček in peteršilj, temveč za vse rastline. Po temperaturah, ki so za njihovo kaljenje najugodnejše, se vrtnine precej razlikujejo, tudi zaradi različnih geografskih območij, iz katerih izhajajo.

Podatki iz prve ali druge roke

Nekdaj so kmetje upoštevali izročilo in se ravnali po vremenu, danes, ko smo manj povezani z naravo, pa lahko svojo neučakanost obvladujemo s številčnimi podatki, ki so nam dosegljivi: da za setev in sajenje ni prezgodaj (seveda mora biti temperatura čim bolj konstantna) se lahko najpreprosteje prepričajo na spletni strani Agencije RS za okolje, kjer najdejo dnevne podatke o temperaturi tal v rubriki Agrometeorološki podatki v besedi.

Nejeverni Tomaži pa si lahko kupijo talni termometer. Poceni izvedb, ki stanejo od manj kot 10 do 15 evrov, je na spletu vse polno, naše trenutno preverjanje po domačih vrtnarskih trgovinah pa ni bilo uspešno, čeprav so talne termometre v preteklosti že prodajali. Izvedbe so različne, od tekočinskih, takšnih z analogno številčnico do digitalnih. Utrjen spodnji del ali sondo termometra preprosto zapičimo v vrtna tla. Podobni so tudi termometri, ki omogočajo spremljanje temperature v notranjosti kompostnega kupa, od katere je odvisna hitrost razpadanja organske mase, le da imajo daljše sonde in so praviloma dražji. Če bodo termometer kupovali na tujih spletnih straneh, naj v iskalnih odtipkajo soil thermometer, Bodenthermometer ali Eerdthermometer.

Temperature zemlje, ne zraka!

Ko v priročnikih iščemo tabele o priporočljivi temperaturi kaljenja semena vrtnin ali cvetic, imejmo v mislih, da je navedena temperatura zemlje, ne zraka! Poleg tega so za pomlad značilna velika nihanja in ima lahko marsikje v Sloveniji prst še sredi aprila le 5˚C.

Vsaj 5˚C

Najbolj zgodaj spomladi lahko sejemo solate, grah, bob, kapusnice, redkvice, špinačo (ne novozelandsko, ta potrebuje 20˚C), motovilec. Tla morajo ohranjati temperaturo 5˚C.

Okrog 10˚C

Pri talni temperaturi 10 ˚C bodo uspešno kali korenček, peteršilj, peso, artičoko in čebulo.

Nad 15˚C

Vse druge vrtnine pa potrebujejo za kalitev vsaj 15˚C. Toplotno so najzahtevnejše plodovke in bučnice (okrog 25˚C), zato jih pri nas ne sejemo neposredno na vrt, temveč posadimo sadike, vzgojene v zavarovanem prostoru. Splošno pravilo, je vedeti, da rastline v idealnih razmerah potrebujejo večje temperature za vznik kot za nadaljnjo rast.

To seveda ne pomeni, da pri sajenju sadik ali gomoljev, na prosto temperatura zemlje (seveda tudi zraka) ni pomembna. Za krompir tako tla ne smejo imeti manj kot 8 ˚C, za plodovke  je priporočljiva konstantna temperatura zemlje 15˚C.

Zemlja je lahko tudi pretopla

Prav tako kot prenizke temperature škodijo setvam tudi visoke poletne temperature, ki jih spremlja izsuševanje zemlje. Prst na osončeni gredi, je pogosto prav razbeljena in temperatura močno presega 30˚C. Nad to temperaturo rastline zelo slabo ali pa sploh ne kalijo, zato je treba setve senčiti.