V zadnjem mesecu so o nenavadno velikem številu rumenkasto-črnih pikapolonic poročali od severovzhoda do jugozahoda Slovenije. Azijske harlekinske pikapolonice (Harmonia axyridis) – njihovo naravno območje razširjenosti je Vzhodna Azija (Japonska, Kitajska, Severna in Južna Koreja, Mongolija, jugovzhodna Rusija, Uzbekistan) – so namreč invazivna tujerodna vrsta, ki izpodriva avtohtone vrste pikapolonic. Te so postale v Sloveniji že prava redkost.
Harlekinske polonice, kot jim uradno pravijo, so iz Japonske najprej uvozili Američani (že leta 1916), v Evropo so jih prvič pripeljali leta 1982, uporabljali pa so jih za bionadzor nad listnimi ušmi v rastlinjakih. Od tu so ušle v naravo ter začele svoj invazivni pohod po Severni Ameriki in Evropi.
V domove nam torej vsiljivo »lezejo« azijske pikapolonice, ki so se v evropskem prostoru namnožile po letu 2001, potem ko so ušle iz rastlinjakov, v katere so jih naselili kot koristne uničevalce listnih uši. V Sloveniji so harlekinske pikapolonice prisotne od leta 2008, ko so jih prvič opazili na Štajerskem (v okolici Šentilja), leto pozneje so se pojavile tudi na Primorskem.
Azijske pikapolonice so, tako pravijo strokovnjaki, precej bolj požrešne od naših avtohtonih in se tudi hitreje razmnožujejo. Ena odrasla pikapolonica zaužije od 100 do 270 listnih uši na dan, če teh ni, pa se loti drugih žuželk z mehko telesno površino.
Zakaj bodo harlekinske pikapolonice vsako leto bolj množične in pogostejše ter kakšne težave prinašajo, preberite v ponedeljkovi tiskani izdaji časopisa Delo ali na www.delo.si.