Pobudo za mednarodno leto kamelidov je podala bolivijska vlada, leta 2017 pa jo je odobrila Generalna skupščina Združenih narodov. Bolivija bo skupaj s Savdsko Arabijo igrala tudi ključno vlogo pri izvedbi tega leta.
Med kamelide po navedbah ministrstva sodijo dvogrbe in enogrbe kamele, divje kamele ter južnoameriški kamelidi, kot so domače lame in alpake, divji vikuni in gvanakoti, ki imajo ključno vlogo v raznolikih ekosistemih. Posebej pomembni so v puščavskih in gorskih regijah, kjer predstavljajo nepogrešljiv del načina življenja in tradicionalnih praks domorodnih skupnosti.
Generalni direktor FAO Qu Dongyu je izpostavil kulturni in okoljski pomen kamelidov ter njihovo vitalno vlogo v najzahtevnejših podnebnih razmerah. Kamelidi v proizvodnji mleka, mesa, vlaknin ter pri transportu prispevajo k prehranski varnosti, ohranjajo krhke ekosisteme in gradijo odpornost na vplive podnebne krize.
Mednarodno leto kamelidov je po njegovih besedah priložnost za poudarjanje ekonomske, družbene in kulturne pomembnosti teh živali, še posebej za ogrožene skupnosti, saj so ključni za gospodinjstva v več kot 90 državah.
Cilj letošnjega leta je spodbuditi boljše razumevanje notranje vrednosti kamelidov in njihovega potenciala pri reševanju izzivov, ki jih prinaša podnebna kriza. Večja podpora sektorju kamelidov lahko pospeši napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, zlasti tistih, povezanih z odpravo lakote in skrajne revščine, opolnomočenja žensk, trajnostno uporabo kopenskih ekosistemov ter ohranjanja krhkih okolij.
Poleg priznavanja ekonomskega, družbenega in kulturnega pomena kamelidov bo to leto spodbujalo vlade in deležnike, da vložijo več v sektor kamelidov. To vključuje programe in projekte za krepitev trajnostnih načinov življenja povsod, so še zapisali na ministrstvu.