Dišavnice so sredi vročega poletja med redkimi trajnicami, katerih cvetenje je dolgotrajno kljub vročini in suši. Na sončnih gredah se jim pridružujejo okrasne kadulje, slamniki, mačja meta, rmani in še kakšna trpežnejša trajnica, medtem ko bodo druge ponovno zacvetele v prijaznejših razmerah.

Prilagodimo svoje načrte opraševalcem

Sama sem na prelepem origanovem grmu, podobno kot na kaduljah, sivki in žajblju minula leta pozno popolne ali pred sončnim zahodom, ko sem prihajala zalivat, opazovala množico čebel. Letos pa sem se s počitnic vrnila, ko je šlo njihovo cvetenje zelo proti koncu. Ker takrat postanejo malce neugledne, sem jih hotela kar porezati, da bi se čimprej obrastle.

Toda ne, socvetja so že deset dni čedalje bolj osuta in obledela, na njih pa še kar vztrajajo čmrlji, po kakih deset na grm, ko jih zmotim, da bi mi od blizu uspela fotografija, odbrenčijo, naredijo krog okoli grma in sedejo na drugo socvetje. Na videz okorni v svojih krznenih kožuščkih so še kako urni.

Zatorej, dokler predstavljajo rastline na našem vrtu čebeljo ali čmrljo pašo, jih ne režemo, tudi ko so v odcvetanju ali če se nam zdijo navaden plevel. Znano je namreč, da sta vroče poletje in avgust za čebele krizno obdobje, saj suša povsem izsuši gozdove in travniško cvetje ali pa je to pokošeno in čebele ne najdejo cvetov, ki bi dali kaj nektarja. Takrat težko zagotavljajo svojo dnevno prehrano, matica pa preneha zalegati. Čmrlji se glede paše laže prilagodijo, saj imajo precej daljše rilčke od čebel in očitno najdejo še nekaj medičine na dnu lijakastih cvetov.

Bodite pozorni tudi na čmrlje na cvetovih deteljice med travo, saj predstavlja njihovo priljubljeno pašo, in odložite košnjo.

Zanimivosti o čmrljih

Vrste: V Sloveniji živi 35 vrst čmrljev

Najpomembnejši divji opraševalci: Čmrlji so v Evropi najpomembnejši divji opraševalci, ker so dejavni tudi v dežju, vetru in nizkih temperaturah, ko čebele ne morejo leteti. In pogosto je to ravno v času, ko cveti sadno drevje.

Pridnost: Ljudska »modrost« o lenosti čmrljev ne drži. V svojem satju res hranijo malo medu, ki je bolj voden manj obstojen kot čebelji, vendar zalog niti ne potrebujejo, saj z izjemo matic ne preživijo zime. Medičino in cvetni prah pa nabirajo od jutra do večera, saj so zaradi svoje velikosti veliki potrošniki energije.

Učinkovitost: Čeprav so videti nerodni, so čmrlji v resnici zelo hitri in v enakem času oprašijo dva do štirikrat toliko cvetov kot čebele. Ker so zelo kosmati, se jih oprime več cvetnega prahu. Ob enem obisku ga prenesejo dvakrat toliko kot čebele. Poleg tega cvet zelo stresejo, kar prav tako izboljša opraševanje, denimo paradižnika.

Rilček za medičino: Posebnost čmrljev je dolg rilček, s katerim lahko sežejo v cvetove z dolgim cvetnim vratom, ki so za čebele nedosegljivi.

Modro: Čmrlji imajo zelo radi modre in vijolične cvetove

Medonosne rastline na vrtu

Medovite vrtne trajnice so skalni grobeljnik, avbrecija, zvončnica, nageljčki, plamenka, grenik, teloh, jesenska astra, rudbekija, orlica, srčki, potonika, plahtica, ivanjščica, lilija, maslenica, ostrožnik, ameriški slamnik, rman, jetičnik, jesenska anemona, kamnokreč, šmarnica, krvomočnica, hosta, hermelika, homuljica, jeglič, netresk in številne druge. 

Poleg okrasnih rastlin so zelo medovite vse začimbnice in dišavnice, ki jih je prav tako koristno imeti na vrtu. To so predvsem žajbelj, origano, bazilika, vse vrste met, hermelika, timijan, pelin, melisa in številne druge. Če imamo na vrtu veliko prostora, lahko zasadimo večje medovito grmičevje in drevesa.