Predlog slovenskih čebelarjev za svetovni dan čebel

Odvisnost kulturnih rastlin od opraševanja žuželk pa je različna. Vetrocvetke, kot so na primer žita, oprašuje veter, zato ne potrebujejo čebel. Tudi žužkocvetke, ki se lahko samooprašijo, lahko uspevajo brez opraševalcev, vendar je njihov pridelek večji in boljši, če jih oprašijo žuželke. Od opraševalcev so najbolj odvisne žužkocvetke, ki se ne morejo samooprašiti. Opraši jih lahko samo cvetni prah, ki izvira iz druge rastline, zato so opraševalci nujni.

Odgovor na vprašanje, kolikšno vrednost ima opraševanje, je pripravila skupina francoskih in nemških znanstvenikov, ki jih navaja Slovenska čebelarska zveza. Po oceni omenjenih znanstvenikov je bila vrednost opraševanja leta 2005 na svetovni ravni 153 milijard evrov. Celotna vrednost pridelkov je bila ocenjena na 1618 milijard evrov, od tega je bila vrednost pridelkov rastlin, ki jih oprašujejo žuželke, 625 milijard evrov. Če upoštevamo, da se številne med njimi vsaj delno lahko oprašijo tudi brez žuželk, je vrednost opraševanja 153 milijard evrov. Največ je vredno opraševanje sadja in zelenjave, in sicer vsako po 50 milijard evrov. Upoštevali so samo tiste kulturne rastline, ki jih uporabljamo za prehrano ljudi, zato je celotna vrednost opraševanja v kmetijstvu še večja.