Raziksovalci ugotovili bistvene spremebe v gibanju prostoživečih živali v času epidemije

Znanstveni članek z naslovom Vedenjski odzivi kopenskih sesalcev v obdobju strogih ukrepov zoper epidemijo covid-19 je nastal v soavtorstvu 175 raziskovalcev, ki so analizirali prostorske podatke o prostoživečih kopenskih sesalcih. Z napravami GPS so zbrali podatke o gibanju 43 vrst z vsega sveta. Skupno je bilo v raziskavo vključenih več kot 2300 osebkov, od slonov in žiraf do medvedov in jelenov.

V obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja so živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo.

Raziskovalci so primerjali prostorske premike živali v času spomladanske zapore javnega življenja, od januarja do sredine maja 2020, z gibanjem istih osebkov v enakem obdobju leto prej. Po besedah vodje študije, ekologinje Marlee Tucker z univerze Radboud na Nizozemskem, so opazili, da so v obdobju spomladanske popolne zapore javnega življenja živali prehodile do 73 odstotkov daljše razdalje kot leto prej, ko zapor ni bilo. Zaznali so tudi, da so se živali v povprečju pojavljale 36 odstotkov bližje cestam. "Verjetno zato, ker je bilo manj prometa," je dejala znanstvenica.

Svoj delež prispevali tudi slovenski strokovnjaki 

S prostorskimi podatki in pri analizi prostorskega gibanja kopenskih sesalcev so sodelovali tudi štirje raziskovalci in strokovnjaki iz Slovenije, in sicer Hubert Potočnik in Miha Krofel iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Rok Černe z Zavoda za gozdove Slovenije in Boštjan Pokorny s Fakultete za varstvo okolja, Gozdarskega inštituta Slovenije ter Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Po besedah Potočnika so slovenski raziskovalci med drugim k raziskavi prispevali zelo dragocene izvorne podatke o premikih evrazijskega šakala, saj so bili za namen te kompleksne študije podatki za to vrsto dostopni le v Sloveniji.

"Evrazijski šakal je v nizu preučenih vrst predstavljal zelo zanimivo vrsto, saj je zanj značilno, da poseljuje prostor med urbanim in gozdnim prostorom, torej krajino s prevladujočim človekovim vplivom. Tako je bil v času strogih koronskih ukrepov spremembam človekove aktivnosti med bolj izpostavljenimi prostoživečimi vrstami sesalcev", je povedal.

Znanstveni članek je bil v znanstveni reviji Science objavljen v začetku junija.