Slovenski raziskovalci ovrgli hipotezo, da so manjši pajki hitrejši plezalci

Med vsemi kopenskimi živalmi najdemo prav pri pajkih najbolj ekstremne primere razlik v velikosti med spoloma. Samice so pri nekaterih pajkih tudi do 500-krat večje kot samci. Kljub prizadevanjem raziskovalcev pa dobrega pojasnila, zakaj se vzpostavijo in vzdržujejo tako velike razlike, zaenkrat še nimajo, so še zapisali na Nacionalnem inštitutu za biologijo (NIB).

Eden od najpomembnejših ciljev v življenju odraslega pajka je, da pride čim hitreje do samice. Za doseg tega cilja se mora znati hitro vzpenjati in uporabljati svilo za premoščanje ovir. Po gravitacijski hipotezi naj bi bili manjši pajki hitrejši ter zato v prednosti pred velikimi, saj naj bi hitreje dosegli samico in jo oplodili, kar naj bi vzdrževalo razlike v velikosti med spoloma.

Raziskovalci so hipotezo preverili na laboratorijski populaciji afriškega puščavnika. Zanimalo jih je, ali so manjši samci pajkov vrste Nephilingis cruentata iz Južne Afrike, za katere so značilne velike razlike v velikosti med samci in samicami, dejansko hitrejši pri vertikalnem plezanju in premagovanju premostitev. Če bi bilo dejansko tako, bi lahko pojasnili, zakaj se razlike v velikosti ohranjajo v populaciji.

Raziskovalci so samce različnih velikosti izpostavili plezalnim in premostitvenim testom, pri čemer se je izkazalo, da so večji in ne manjši samci tisti, ki so hitrejši plezalci, medtem ko pri premostitvenih testih ni bilo opaznih razlik.

Rezultati kažejo, da plezalne sposobnosti ne pojasnijo majhnih velikosti samcev pri pajkih, zato bo treba raziskati še druge selekcijske pritiske, so zapisali na NIB. "Zdi se, da je vzrok, ki ohranja manjše velikosti samcev pri pajkih, specifičen glede na biološko vrsto, zato tega pojava ne moremo pojasniti z eno samo hipotezo, naj je še tako elegantna," je dejala raziskovalka Shakira Quinones-Lebrón, prva avtorica študije.

V raziskavi so sodelovali doktorska študentka na Univerzi v Ljubljani Shakira Quinones-Lebrón, direktor NIB Matjaž Kuntner ter sodelavca Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU Simona Kralj-Fišer in Matjaž Gregorič. Svoje ugotovitve so raziskovalci objavili v spletni reviji Plos One, članek je dosegljiv na povezavi tukaj.

PREBERITE ŠE: Zaradi pajka zažgal stanovanje