Ugotavljajo sicer, da se invazivne vrste polžev, ki jim teknejo vrtnine, niso razmnožile bolj kot v povprečnih letih, je pa škoda, potem ko se je mrzla pomlad umaknila, zaradi dolgega pomanjkanja za polže zanimive rastlinske hrane večja. Podobno kot pri nas med vrste polžev, ki na vrtovih povzročajo največ škode, na prvo mesto uvrščajo španske rdeče lazarje. Biologi RHS ugotavljajo, da poleg njih od 40 vrst polžev, ki živijo na Otoku, delata večjo škodo še dve vrsti, medtem ko se druge pretežno hranijo z glivami in razpadajočim organskim materialom, ki ga tako pomagajo spreminjati v humus.
Med relativno neškodljivimi denimo izpostavljajo velikega slinarja (Limax maximus), ki ga Angleži zaradi temnih marog na rjavkastosivem telesu imenujejo leopardji lazar. Po zaslugi velike teritorialnosti, zaradi katere budno nadzoruje »svoje« območje, mu pripisujejo tudi varovalno vlogo, saj teren brani pred vsiljivci, drugimi polži. Med ljudmi se ga ponekod drži tudi sloves »kanibalskega lazarja«, vendar, kot pravijo znanstveniki, sovražnih polžev v resnici ne požre, temveč jih samo napade in prežene. Na Otoku velja veliki slinar za vrsto, ki je bila prinesena z drugih delov sveta (živi na vseh kontinentih).
Veliki slinar, ki upravičeno nosi svoje ime, saj meri v dolžino od 10 do 20 cm, je pogost tudi v Sloveniji. Živi v bližini človekovih bivališč, na tratah, v vrtovih in vinogradih. V primerjavi z rdečimi lazarji, ki zime večinoma ne preživijo, lahko živi tudi do tri leta. Je vsejed in se hrani z živimi in odmrlimi rastlinami in glivami. Kot navaja spletna stran Oddelka za varstvo rastlin pri Kmetijskem inštitutu Slovenije (www.ivr.si), pri nas velja za pomembno škodljivo vrsto, se pravi takšno, ki v kmetijstvo povzroča škodo. Najraje živi in se prehranjuje v vrtovih in sadovnjakih.