Zasuk želodca pri psu, znan tudi kot torzija želodca ali GDV (gastro-dilatacijski volvulus), je resno in potencialno smrtno nevarno stanje, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pomoč. K zasuku želodca so nagnjeni psi večjih pasem, kot so nemške doge, nemški ovčarji, bernardinci, labradorci ...
Pri razširitvi (dilataciji) se želodec napolni z zrakom in pritiska na ostale organe v trebušni votlini ter tudi na trebušno prepono, zaradi česar se lahko pri psu pojavi oteženo dihanje. Napihnjen želodec stisne žile v trebuhu, kar preprečuje vračanje krvi v srce. Želodec, napolnjen z zrakom, pa se lahko tudi zasuče okoli svoje kratke osi – kar pomeni, da pride do zasuka (torzije) želodca. Pri tem se prekine dotok krvi in želodec začne odmirati, porušena je celotna preskrba s krvjo, kar lahko vodi do celičnih poškodb, psu lahko poči želodec, lahko se poškoduje vranica, poškodbe pa so nemalokrat tako hude, da kljub hitremu ukrepanju psu ni več pomoči.
PREBERITE ŠE: TEGA O PASJIH PRIBOLJŠKIH ZA ŽVEČENJE ZAGOTOVO NISTE VEDELI ...
Pes je običajno nemiren, včasih težko diha, trebuh je napihnjen, pes želi bruhati, a ne more. Med znake spadajo tudi bledikaste dlesni zaradi zmanjšanja pretoka krvi.
K večjemu tveganju za zasuk želodca so nagnjeni veliki psi, še posebej tisti, ki so gensko podvrženi tej težavi, psi, ki jedo zelo hitro in pri tem zaužijejo veliko zraka ali pa psi, ki pojedo preveč, saj lahko tudi velika količina hrane prispeva k zasuku želodca. Prav tako se lahko poveča tveganje, kadar je pes po obroku zelo aktiven. Da bi preprečili to zdravstveno nevarnost, psu ponudite več manjših obrokov na dan, po hranjenju počakajte še vsaj eno uro in šele nato se lotite intenzivnejše aktivnosti z njim ter psu omogočite, da je počasi in v miru, v nestresnem okolju (lahko pa mu kupite tudi posebno posodo za počasno hranjenje).
Psa ob sumu na zasuk želodca čim prej odpeljite k veterinarju, ki bo opravil fizični pregled ter se odločil za rentgensko slikanje ali ultrazvok, da bo potrdil diagnozo. Veterinar bo lahko s cevko sprostil pline iz želodca, v nekaterih primerih pa bo potrebna operacija in pritrjevanje želodca, da se prepreči ponovitev (gastropeksija).