Zemlja v 44 letih izgubila 60 odstotkov divjih živali

WWF z vsakim poročilom o stanju planeta - tokratni je že 12. - podaja bolj alarmantno podobo stanja na Zemlji. Poročilo temelji na raziskavi več kot 4000 živalskih vrst v 16.700 populacijah po svetu, ki je še vedno v teku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kazalec živega planeta, ki sledi trendom bogastva globalne divjine, kaže, da izginjanja vrst očitno doslej ni bilo mogoče zavreti. Deseto poročilo WWF, ki je zajelo obdobje med letoma 1970 in 2010, je na primer za razliko od tokratnega opozorilo na 52-odstotno zmanjšanje upad populacije vretenčarjev.

Upadanje favne zadeva ves svet. Najbolj prizadeto je sladkovodno živalstvo, ki je v 44 letih upadlo za 80 odstotkov. Ko gre za regije po svetu, pa so še posebej prizadeta tropska območja, izpostavlja poročilo, ki ga je WWF objavil skupaj z londonskim Zoološkim združenjem.

Pri tem je stanje na območju Karibov in Južne Amerike grozljivo. Tam je v 44 letih izginilo 89 odstotkov divjih živali. Nekoliko boljše je stanje na območju Severne Amerike in Grenlandije, kjer je favna upadla za 23 odstotkov. Veliko območje Evrope, Severne Afrike in Bližnje vzhoda je zabeležilo 32-odstotni upad divjih živali.

V naši regiji stanje narave ni povsem alarmantno, način upravljanja z naravnimi viri pa je katastrofalen, poudarjajo v WWF Adria s sedežem v Zagrebu. Manj kot pet odstotkov živali je divjih, medtem ko 96 odstotkov pripada ljudem in domačim živalim, ki so večinoma vzrejene za prehrano ljudi. Pozitivnim trendom sledimo pri populaciji medveda in volka, medtem ko je populacija risa na robu izumrtja. Eni od desetih ribjih vrst grozi izumrtje zaradi izgradnje hidroenergetske infrastrukture.

Glavni razlog za upadanje populacij divjih živali na globalni ravni je verjetno izginjanje njihovih habitatov, za kar je krivo intenzivno kmetijstvo, rudarstvo, urbanizacija. Vse to namreč vodi v krčenje gozdov in izčrpavanje oz. umetno spreminjanje sestave tal.

Človek sisteme, ki podpirajo našo družbo in gospodarstvo, tako očitno poriva na rob, izpostavlja poročilo in poudarja, da se hitro zapira okno priložnosti, ki ga imamo, da na globalnem nivoju skupaj premislimo in pretehtamo svoje vrednote in to, kako cenimo, ščitimo in ohranjamo naravo, poudarja WWF Adria.

Največje gonilo trenutne izgube biodiverzitete je čezmerno izkoriščanje naravnih virov, ki je posledica človekove naraščajoče potrošnje. Ta resno ogroža sposobnost narave, da nam nudi storitve, ki so globalno vredne približno 125 trilijonov dolarjev letno.

Na svetu le 25 odstotkov tal ne nosi človekovega pečata, v letu 2050 pa jih bo le še 10 odstotkov, so ob tem opozorili znanstveniki medvladne platforme za biotsko raznovrstnost in ekosisteme (IPBES).

Poročilo WWF navaja še druge skrb zbujajoče podatke. Trenutna raven izginjanja vrst je od 100- do 1000-krat hitrejša kot le pred nekaj sto leti, ko je človek začel spreminjati kemijo Zemlje in brisati obstoj drugih bitij.

Če pogledamo težo oz. biomaso divjih živali, pa ta predstavlja le štiri odstotke sesalcev na Zemlji, preostanek pa tvorijo ljudje (36 odstotkov) ali živina (60 odstotkov). Pred deset tisoč leti je bilo to razmerje verjetno ravno obratno.

"Ohranjati naravo ne pomeni le zaščiti tigrov, pand, kitov, ki so nam ljubi," je ob tem poudaril generalni direktor WWF Marco Lambertini. "Gre za mnogo širšo zadevo. Zdrava in srečna prihodnost za ljudi ni mogoča na planetu z nestabilnim podnebjem, izčrpanimi oceani, degradirano zemljo in izpraznjenimi gozdovi, na planetu, ki mu je bila odvzeta njegova biotska raznolikost," je dodal.

V tej črni sliki je treba upoštevati še ostale dejavnike, ki vplivajo na izginjanje divjih živali - ekstremne suše, krivolove, onesnaženja, invazivne vrste, bolezni, podnebne ekstreme. "Razmere so zelo slabe in se še kar slabšajo," je izpostavil generalni direktor WWF. "Edina dobra novica je, da nam je povsem jasno, kaj se dogaja," je dodal.

Predstavnik WWF Adrie v Sloveniji Leon Kebe pa je poudaril, "da vsi podatki, ki so nam dostopni, kažejo na to, da človek dominira nad ostalim živim svetom. Ali je to res zmaga? Slovenci porabljamo resurse v vrednosti 2,8 planeta in to je zastrašujoče". "Ukrepanje s strani vseh deležnikov, tako posameznikov, gospodarstva in vlad, skratka celotnega človeštva, je nujno. Moramo najti boljši način razvoja, ki bo skladen z naravo od katere smo vsi odvisni."

Spričo povezave med zdravjem planeta, blagostanjem ljudi in prihodnostjo našega planeta, WWF spodbuja globalno skupnost, da se združi za nov "globalni dogovor za naravo in ljudi" in končno obrne trend izgube biološke pestrosti.