Svetovna zveza društev ljubiteljev vrtnic deli Evropo v tri dele. Skupina za vzhodno in srednjo Evropo združuje nacionalna društva Avstrije, Češke, Grčije, Izraela, Mad­žarske, Poljske, Romunije, Rusije, Srbije, Slovaške in Slovenije. »To ni samo prvi kongres vrtničarske stroke, je tudi prvi kongres v svetovni zvezi, ki obravnava osrednjo in vzhodno Evropo. Te države imajo dolgo rožno tradicijo, veliko znanja in dosežkov v izborih in kolekcijah vrtnic, ko bodo k nam privabili več kot 150 udeležencev z vsega sveta, strokovnjake in ljubitelje vrtnic,« pravi predsednica Društva ljubiteljev Vrtnic Slovenije in podpredsed­nica svetovne zveze Breda Čopi. Glavni deli programa bodo predstavili vrtnice v Sloveniji, Avstriji, Srbiji, Grčiji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem, v Ukrajini, na Krimu, v Rusiji vse do Urala, zanimive bodo tudi zgodbe vrtnic in rožnih vrtov iz časa habsburške monarhije.

Vzhod Evrope tja do Črnega morja in Azije, od koder pravzaprav prihajajo, je zelo povezan z vrtnicami, Turčija in Bolgarija sta pomembni pridelovalki vrtnic in rožnih izdelkov, ker pa nimata društvene organiziranosti in nista članici svetovne zveze, se kongresa ne udeležujeta. Ker je angažiranje v svetovni zvezi po besedah Čopijeve mnogokrat povezano z določeno osebo, žal ne bo predstavitve romunski dosežkov. Kongres je namenjen vsem, ki ljubijo vrtnice zaradi lepote in raznolikosti, žlahtniteljem, vzgojiteljem, prodajalcem in vrtnarjem, ki vrtnice uporabljajo. Udeleženci bodo ljubitelji in člani društev ljubiteljskih društev z vsega sveta, ki se resno ukvarjajo z zgodovino vrtnic, rožnimi vrtovi in parki, z izbori in oskrbo, odprt pa je tudi za druge, nepovezane ljubitelje, tudi iz Slovenije.

Program bo potekal v kongresni dvorani hotela City v Ljubljani, v Arboretumu v Volčjem Potoku v velikem prireditvenem šotoru v parku, tako rekoč med vrtnicami, in na ekskurzijah. V Arboretumu so prav za radi kongresa sistematično zasadili vrtnice, ki sta jih v svetovno zakladnico prispevali srednja in vzhodna Evropa. Poleg njih so posadili najboljše dosežke zahodnoevropskih vrtničarjev zadnjih petih let, tako da bodo v Sloveniji predstavljene najlepše sorte obeh polovic Evrope. Vrtnični biseri Slovenije so brez dvoma rožno mesto Nova Gorica, vrt grmastih vrtnic v Valdoltri in zasaditve v obalnih mestih, pa mestni vrt vrtnic v Ljubljani, rozarija v Arboretumu Volčji Potok in v mariborskem botaničnem vrtu. Svetovni unikum je zbirka vrtnic burbonk na Kostanjevici nad Novo Gorico. Od slovenskih predavateljev bodo na kongresu med drugim sodelovali Matjaž Kmecl, Breda Čopi, Jože Bavcon in Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta v Ljubljani, ki bosta predstavila pestrost šipkov v Sloveniji, Edi Prošt bo udeležencem približal burbonke na Kostanjevici, Olga Paulič se bo posvetila simboliki vrtnic na umetninah slovenskih in evropskih slikarjev v Narodni galeriji v Ljubljani, Vladimir Vremec bo predstavil rožni vrt na posestvu češkega gradu Konopište, Valentina Schmitzer pa vrtnice Rudolfa Geschwinda.

Program mednarodne prireditve bo potekal v angleščini, v slovenščini oziroma s prevodom bo samo na otvoritveni dan, ko bo imel uvodno predavanje dr. Matjaž Kmecl, »oče« prve uradno registrirane sorte vrtnic iz Slovenije, sorte 'Prešeren'. Organizatorji načrtujejo tudi izdajo zbornika z vsemi kongresnimi predstavitvami.

»Žlahtnitelji povsod po svetu se v zadnjem obdobju najbolj trudijo za vrtnice z zdravo, odporno rastjo, zanesenjaki pa še vedno stavijo na lepoto in čarobnost dišav in barvitosti. V programu bodo zastopani vsi ti vidiki, poleg njih pa zgodovinski pogled, simbolika in tradicionalna raba vrtnic v posameznih deželah, predavanja, ekskurzije in družabni dogodki bodo omogočali tkanje vsakršnih vrtničnih vezi,« pravi Čopijeva.

PREBERITE ŠE: Vrtnice leta 2016 in 2017