Sejem Agra: Sanacija posledic žledoloma je hitra in uspešna

28. 8. 2014 | Besedilo: Ba. P.

sejem agra, gozdovi, žledolom, sanacija

Sanacija posledic februarskega žledoloma je hitra in uspešna. Cene lesa zaradi ujme niso pretirano padle, lahko pa ujmo izkoristimo za dober razmislek o razvoju panoge, so ugotavljali na okrogli mizi na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra, katerega ponudbo si je mogoče na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni ogledati še danes do 18. ure.

Z okroglo mizo Sanacija posledic žledoloma in potrebna vlaganja v gozdove sta organizatorja, Zavod za gozdove Slovenije in oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire na biotehniški fakulteti, želela spodbuditi razpravo o učinkovitosti odprave posledic ujme, o priložnostih, ki jih ima ob tem lesnopredelovalna veriga, ter preveriti ukrepe, ki jih izvajajo.

Po besedah Andreja Breznikarja z Zavofa za gozdove Slovenije (ZGS) je bila v februarskem žledolomu poškodovana več kot polovica slovenskih gozdov oziroma več kot devet milijonov kubičnih metrov lesa, od tega tretjina iglavcev. Po ocenah ZGS je v celoti saniranih 41 odstotkov iglavcev oziroma 1,3 milijona kubičnih metrov, skupaj pa 26 odstotkov poškodovane lesne mase oziroma 2,4 milijona kubičnih metrov lesa. Skupna škoda je dosegla 214 milijonov evrov. Ključna dejavnost je zdaj nadzor razvoja podlubnikov na iglavcih. Do zdaj so evidentirali 243.000 kubičnih metrov napadenih dreves, medtem ko so jih lani v celem letu zabeležili 336.000 kubičnih metrov.

Pri delu v gozdu se je letos zgodilo 69 težjih nesreč, 11 ljudi je pri tem umrlo, manjših nesreč pa je bilo več kot tisoč. Gozdarji so ob primerjavi prve polovice lanskega in letošnjega leta ugotovili, da je bilo letos nesreč za 130 odstotkov več, vendar pa se je povečalo število nesreč pri rednem poseku in ne toliko zaradi izrednega poseka kot posledice žledoloma. Prav zato je zavod za gozdove na sejmu Agra posebno pozornost namenil varnosti, ozaveščanju in izobraževanju, med drugim so organizirali tudi sekaško tekmovanje.

Na okrogli mizi so med prednostnimi nalogami našteli zagotovitev varnosti pri delu, preprečitev nadaljnje škode na nepoškodovanih drevesih, ohranitev kakovosti lesa, da bi lahko zanj iztržili čim več, in biološko sanacijo gozdov, kamor spada predvsem ohranitev proizvodnega potenciala gozdov na poškodovanih območjih in ohranitev ekoloških in socialnih funkcij gozdov na poškodovanih območjih.

Po besedah v. d. direktorja ZGS Damjana Oražma se ob ujmah vedno pojavijo težave, lesa je več, cene dolgotrajno padajo, primanjkuje domače delovne sile, težave so s transportom in skladiščenjem, plačilni roki se podaljšajo. Vendar je kakovostni les še vedno iskan. Cena se je znižala le slabšemu lesu, predvsem za celulozo, zanimivo pa je, da cena za drva še ni padla. »Na splošno je kakovost lesa razmeroma dobra,« je dejal Oražem in dodal, da ZGS ponuja informacije, izobraževanje in pomaga pri združevanju lastnikov gozdov. Kjer se gozdovi ne bodo obnovili, bodo v štirih letih posadili nove na najmanj 870 hektarjih površin, dobra polovica bo bukve, tretjina pa smreke. Posaditev sicer stane od 3000 do 5000 evrov na hektar.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE