Zelenjavni vrt

Junij je pravi čas za setev endivije in radičev – razen tržaškega solatnika, ki ga sejemo za večkratno rez že prej. Bolj zgodnje setve rade uidejo v cvet. Čeprav Slovenci tudi endiviji pravimo solata, je ta sorodstvu bliže radiču. Z njim jo poleg časa setve (do začetka julija, sadike ponavadi presajamo od konca junija do začetka avgusta) povezujejo tudi značilne grenčine, zaradi katerih imajo nekateri raje solato. Junija je primerna le setev sort solate, ki dobro prenesejo poletno vročino in pozno uhajajo v cvet: great lakes, dalmatinska ledenka, unicum, ameriška rjavka, gentilina in romanska solata.

Ta mesec sejemo in sadimo brstični in listnati ohrovt, črno redkev, od konca junija repo za kisanje, belo redkev in podzemno kolerabo. Proti koncu meseca lahko nasadimo tudi sadike zelja – ponavadi to storimo na gredicah, s katerih smo izkopali zgodnji krompir. Še lahko sejemo rdečo peso, pa tudi korenček za poznejši pridelek, kumare in stročji fižol. Najpozneje v začetku junija posadimo tudi por za jesensko pobiranje, medtem ko pridelka iz sadik, ki jih vrtnarji prodajajo konec julija in v začetku avgusta, ne bomo dočakali pred zimo, zato morajo biti takrat sajene sorte prezimne. Pri paradižniku odstranjujemo stranske poganjke, saj rastline s tem nastavijo več plodov.

Tudi v poletni vročini je zelo pomembno okopavanje rastlin, druga možnost, ki prepreči izsuševanje in zbijanje zemlje, delno pa tudi rast plevelov, je zastiranje tal okoli vrtnin s slamo ali pokošenim senom. Če smo se odločili, da bomo za redno namakanje poskrbeli s kapljičnim namakalnim sistemom, je najbolje, da to naredimo takoj ob sajenju ali ko so vzkaljene rastline še majhne. Če zalivamo z zalivalko, nikar ne močimo listov, s čimer povečamo možnost glivičnih bolezni – razen pri solatnicah in kapusnicah, ki jim to prija.

Sadni vrt

Narava je poskrbela, da marsikje priporočenega sadjarskega opravila, redčenja plodov, na začetku junija ne bo treba izvajati. Število plodičev na breskvah, jablanah in hruškah je namreč pozeba močno zdesetkala. Z redčenjem plodov vsaj na razdaljo ene moške pesti poskrbimo za bolj zdrave in debelejše sadeže. Ko oberemo češnje, lahko izvedemo rez odvečnih ali starih vej; na sploh je za "zeleno rez", kot pravimo obrezovanju sadnih dreves sredi poletja, ko so olistana, pravšnji čas konec junija, lahko jo opravimo še julija. Odstranjujemo veje, ki se križajo, rastejo v notranjost krošnje ali hitro rastoče navpične poganjke, vendar moramo biti pri obsegu rezi zmerni.

Sicer pa ta mesec in pozneje poleti redno pregledujemo mlada drevesca, jih ob suši zalivamo in plitvo okopavamo kolobar okoli njih, s čimer odstranimo trave in plevele, ki jim predstavljajo veliko konkurenco za vodo. Najbolje, da z opletim zelenjem tla okoli debla zastremo, če le v vrtu ne gostimo voluharja.

Poleg češenj, jagod, ribeza, marelic, zgodnjih breskev in hrušk junijskih lepotic bomo ta mesec začeli obirati tudi enkrat ali dvakrat rodne maline. Predvsem rozge enkrat rodnih lahko takoj, ko odrodijo, porežemo do tal, da preprečimo zadnja leta čedalje bolj razširjeno bolezen malinova sušica.

Okrasni vrt

Še preden so današnjemu juniju Slovenci rekli rožnik, je bil rožencvet. Beseda roža, iz katere izhaja, pa ni vsakršna cvetica, temveč vrtnica. Nekdaj so bile junija vrtnice v najlepšem razcvetu, letos bi si rožno ime gotovo zaslužil že maj. Podnebne spremembe so očitno pustile sledi tudi v rožnih vrtovih. Za daljše in večkratno cvetenje vrtnic bomo poskrbeli s pravilnim odstranjevanjem odcvetelih cvetov. Pravilno je, da poganjke odrežemo tik nad prvim petdelnim listom, da rastlino spodbudimo k ponovnemu cvetenju in preprečujemo nastanek sive plesni.

Konec junija in julija presajamo nekatere trajnice, ki so že odcvetele, denimo bradate in druge perunike ali bele lilije (Lilium candidum). Že prej moramo pripraviti (prekopati, opleti, in pognojiti) mesta za sajenje, predvsem pa si za opravilo si vzeti dovolj časa, saj je delitev podzemnih delov trajnic natančno delo. Za presajanje izberemo hladnejše in manj sončne dni, da bo šok po presajanju manjši.

Trato redno kosimo, junija jo še lahko pognojimo z dušičnim gnojilom, v veliki suši pa tudi zalivamo. Redno namakanje je še zlasti pomembno za na novo zasnovano trato. Enkrat na teden obilno zalijemo tudi vrtnice, razsajene in na novo posajene trajnice, druge pa načeloma samo v hudi suši.