Nova resničnost – čeprav se državne meje že odpirajo in turistične destinacije pozivajo ljudi, naj jih vendarle obiščejo – je, da bo letošnje poletje veliko ljudi dopust preživelo doma. In čeprav betonske džungle ne ponujajo enake sprostitve kot plaža, nekatera mesta v svoji srčiki vseeno skrivajo oaze. Te omogočajo počitek, sončenje, uživanje v naravi ali pa neomejeno igro za otroke in odrasle.

Superkilen, Koebenhavn, Danska

Severno od centra Koebenhavna so v soseski Nørrebro, kjer živijo priseljenci iz več kot 60 držav, uredili kilometer dolg par v urbani park. Športne dejavnosti, otroška igrala in številne klopce za posedanje in klepetanje dopolnjujejo šokantno roza, rdeči in oranžni kvadrati, ki z jeziki oblizujejo tudi sosednje stavbe in park vizualno povečajo. Drugi del asfaltne oaze se ne more pohvaliti z barvno živahnostjo, vendar mu poseben šarm zagotavljajo dolge vijuge, grički in dolinice.

Urbani trg so zasnovali arhitekti iz biroja Bjarke Ingels Gropu (BIG) v sodelovanje z urbanističnim birojem Topotek1 in združenjem umetnikom Superflex.

Trg Marsa, Muškat, Oman

Nedavno širjenje omanskega glavnega mesta Muškat je poskrbelo za novo pristanišče, marino in multifukcijski trg Marso. Londonski arhitekturni biro Acme je na mednarodnem tekmovanju leta 2018 osvojil nagrado za omenjeni 5000 kvadratnih metrov velik trg.

Trg obkrožajo srednje in nižje stavbe, pogled pa se razširi na marino in morje. Na njem so fontane, amfiteater, ki ga uporabljajo za filmske večere in koncerte, tržnica in razstava umetniški del. Ker se prebivalci Omana običajno družijo v večernih urah, da bi se izognili vročemu soncu čez dan, so na trg postavili nadstreške iz kamna, poimenovanega puščavska vrtnica. Ti zagotavljajo dovolj sence, da se druženje na prostem lahko podaljša.

Park Gasholder, London, VB

Iz ogrodja za plinski rezervoar so na King’s Crossu v Londonu uredili nov park s paviljonom. Oblikoval ga je arhitekturni biro Bell Phillips Architects in krajinski arhitekt Dan Pearson. V okviru projekta so razstavili 250 metrov visoko železno ogrodje za plinski rezervoar in ga postavili na novo lokacijo, nad Regentovim kanalom.

Park The High Line, New York, ZDA

Ricardo Scofidio, partner v newyorškem arhitekturnem biroju Diller Scofidio + Renfro, je že leta 2003 imel vizijo, kako bi ohranil nedotaknjene kakovosti dvignjenega objekta, ki so ga nehali uporabljati že leta 1980.  Gre za več kilometrov dolgo opuščeno železniško traso, ki večinoma poteka tesno med stavbami na stebrih in viaduktih, ki je postala plodni habitat za različno floro.

Scofidio, ki je pri projektu The High Line sodeloval z James Corner Field Operations in enim najbolj prizannih krajinskih arhitektov na svetu Pietom Oudolfom, ni hotel omejiti narave, temveč ji pustiti, da zapolni vse razpoke in zavzame strukture. Danes je park zelo dobro obiskan, sprehajalci pa uživajo v pogledu na reko Hudson v senci dreves, obkroženi s tematskimi nasadi trajnic..