Bivak pod Skuto

Ameriški študentje so pod mentorstvom slovenskih arhitektov Roka Omana in Špele Videčnik iz biroja OFIS Arhitekti pripravili štirinajst projektov bivakov v slovenskih gorah in ta je prvi realizirani. Različne koncepte so pripravili na osnovi tradicionalnih slovenskih alpskih arhitektu, stavbnih elementov, materialov, struktur in oblik. Oblika in nekateri detajli so po nasvetu alpinista Anžeta Čokla delno spremenjeni in prilagojeni konkretni rabi, zahtevnim razmeram ter boljši funkcionalnosti. "Izbrana je bila različica, ki najbolje povzema karakter strme dvokapnice in označuje številne tradicionalne lesene gradnje v slovenskih gorah," pojasnjujejo ob predstavitvi bivaka.

Bivak pod Skuto sestavljajo trije moduli. Vhodni modul je namenjen vstopu, hrambi opreme in pripravi obroka. Srednji omogoča spanje in je s klopmi hkrati tudi prostor za druženje. V zadnjem je pograd namenjen izključno spanju. Z obeh strani se preko panoramskega stekla odpira pogled v dolino Kamniške Bistrice ter na severni strani na Skuto in okoliške gore.

Projekti v visokogorju predstavljajo poseben izziv arhitektom, statikom in oblikovalcem, saj razmere, ki jih pogojujejo veter, sneg, nevarnost plazov, razgiban teren, pripekajoče sonce in divji viharji, narekujejo posebne arhitekturne oblike in zasnove konstrukcije. Bivak predstavlja prvinsko obliko in simbol zavetja. Namenjen je začasnemu zatočišču pred slabim vremenom, pa tudi za počitek ob napornih plezalnih ali pohodnih turah. "Oblikovanje interierja narekuje skromnost, ki je povsem podrejena funkciji, saj mora v minimalnem prostoru zagotavljati zavetje in prenočišče tistih, ki se vanj zatečejo. Zunanjo obliko in izbor materialov pa pogojujejo ekstremne razmere v visokogorju," pojasnjuje arhitekta Špela Videčnik.

Kljub majhnosti iz vidika načrtovanja, logistike in umestitve, je bil projekt bivaka pod Skuto po besedah arhitektke zahteven izziv za vseh preko 50 sodelujočih, povečini strokovnjakov, ki imajo izkušnje z gradnjami v bistveno večjih merilih. "Lega v visokogorju narekuje spoštovanje naravnih danosti. Objekt mora biti fiksiran tako, da se skala in teren ohranjajo in čim manj poškodujejo. Izbor materialov, barv in struktur mora slediti naravnemu ambientu, v katerem se objekt nahaja," po pojasnjuje arhitekt Rok Oman.

Pri gradnji bivaka je sodelovalo več kot 50 strokovnjakov, pretežni del finančnih sredstev tega mednarodnega visokogorskega projekta v slovenskih gorah pa so prispevali sponzorji in donatorji iz tujine.