»Arhitekt v najširšem smislu, profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritični mislec. Njegova izjemna dela, kot so stanovanjski blok Prule na Prijateljevi ulici v Ljubljani, atrijske hiše na Borsetovi ulici v Ljubljani, trgovsko-stanovanjski blok na Šeleški ulici v Velenju, Osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod na Črtomirovi ulici v Ljubljani, Splošna bolnišnica v Izoli in Diagnostično-terapevtsko-servisni objekti UKC Ljubljana, so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost – in tako je še danes,« so zapisali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so pred petimi leti 2017 pripravili obsežno monografsko razstavo z naslovom Stanko Kristl, arhitekt. Humanost in prostor, s katero je njegov celoten arhiv postal del nacionalne zbirke arhitekture. Zdaj o njem in njegovem delu pripravljajo monografsko publikacijo.

Arhitektura v odnosu do človeka

Kaj je arhitektura v odnosu do človeka, je temeljno vprašanje, ki si ga je arhitekt Stanko Kristl, ki je svojo kariero začel kot asistent pri profesorju Edvardu Ravnikarju na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, v svojih projektih nenehno zastavljal. »Kristlov bogat opus je dokaz, da arhitektura ni in ne sme biti zreducirana zgolj na zadovoljevanje potreb, na servis naročnikom in gradbeni industriji, ampak je zanj arhitektura mišljenje, intelektualno raziskovanje. V svojih projektih se nenehno preizprašuje o bistvu osnovnih arhitekturnih programov, kot so stanovanje, šola, vrtec, bolnišnica, enodružinska hiša, ter jih vedno znova poskuša redefinirati,« so še zapisali v MAO.

Svojo poklicno pot je pozneje nadaljeval kot svobodni arhitekt in projektant številnih bolnišnic doma in v tujini. Eden njegovih prvih projektov je bila gradnja Ljubljanske bolnišnice, pozneje Kliničnega centra. Leta 1980 je začel poučevati na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, kjer je tudi doktoriral. Tam je kot redni profesor predaval vse do leta 1992. Svoje znanje je med letoma 1996 in 2007 predajal tudi študentom oddelka za krajinsko arhitekturo ljub­ljanske biotehniške fakultete. Od leta 2011 je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Številni Kristlovi projekti so bili nagrajeni z državnimi nagradami in priznanji. Med njimi so stanovanjski blok Prule, atrijske hiše na Borsetovi ulici, vrtec Mladi rod in servisni objekti UKC v Ljub­ljani, trgovsko-stanovanjski blok na Šaleški ulici v Velenju ter osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju. Leta 2018 je za izjemen ustvarjali opus prejel državno odlikovanje srebrni red za zasluge, leta 2021 pa najvišje priznanje ZAPS, platinasti svinčnik.

Kristl je kljub visoki starosti še vedno aktiven. Preteklo leto je v pogovoru za Delo povedal, da projektira nov klinični center. Kot je dejal, že desetletje zbira gradivo o tem, kako so gradili UKC, in da bi rad dokončal to zgodbo.