Balearski otok Mallorca poleg čudovitih peščenih plaž z azurno modrim morjem ponuja kotičke za ljubitelje arhitekture in umetnosti. Nekoč je prijetno vzdušje sredozemskega podnebja privlačilo umetnike, kot sta Miró in Picasso, ki sta veliko časa preživela na otoku, danes pa množico turistov. A kljub temu ponuja na ogled zanimive kotičke, zgodovino in arhitekturo, običajno brez pretirane gneče.

Mlini na veter, ali kot jim v španščini pravijo "molins de vent", segajo v 15. stoletje. Pravzaprav na otoku ni bilo kmetijskega posestva brez mlina, razlikovali so se le po načinu uporabe: za mletje pšenice ali za črpanje vode.

Na Mallorci je ohranjenih okrog tri tisoč mlinov na veter, od tega jih je šesto takšnih, s katerimi so nekoč mleli žito. Prepoznate jih po visokem stolpu s koničasto streho in lesenih vetrnicah. Ti dosegajo do deset metrov višine.

Tiste, ki jih lahko opazite že ob pristanku na letališču v Palmi, ob glavnem mestu tega španskega otoka, ki so hkrati tudi najbolj prepoznavni, so uporabljali za črpanje vode. Teh je tudi več kot dva tisoč petsto, večina pa jih je v vaseh in krajih na jugu in sredi otoka, kot so Campos in Ses Salines, Sa Pobla in Muro. Zanje so značilne vetrnice s puščico.

Le deset odstotkov vseh mlinov na veter na otoku je še delujočih, in sicer za črpanje vode. Med preostalimi so nekateri lepo ohranjeni in obnovljeni, druge bodo še obnovili po kar se da originalnih načrtih in z izvirnimi materiali. Nekaj pa so jih že preoblikovali v druge (turistične) namene. Tako lahko v kraju Santa Maria del Cami v starem mlinu na veter večerjate, saj so ga preuredili v restavracijo. Nekaj mlinov na veter imajo lastniki na svojih posestih. Tisti, ki se ukvarjajo s turizmom in so stare kmetije, imenovane finca, preoblikovali v turistične namestitve, jih ponujajo na ogled svojim obiskovalcem. Mimo drugih se lahko peljete in jih ujamete v fotografske kamere, saj prizori s starimi mlini na veter sodijo med priljubljene fotografske motive z otoka Mallora.