Kako je Plečnik snoval stanovanje za predsednika na Praškem gradu

Letos se spominjamo 145. obletnice rojstva (23. januarja 1872) in 60. obletnice smrti (7. januar 1957) arhitekta Jožeta Plečnika. Ti dve pomembni obletnici bodo skozi celo leto pospremili številni dogodki, razstave in izidi knjig, posvečeni arhitektu in njegovemu delu. In tudi razstava Plečnik in Praški grad: stanovanje za prvega češkoslovaškega predsednika nadaljuje niz dogodkov. Na njej bodo na ogled načrti in fotografije originalno zasnovanih prostorov predsedniškega stanovanja na Praškem gradu iz 30. let 20. stoletja ter originalni Plečnikovi stoli, ki jih je prav za razstavo v Ljubljani posodil Arhiv Praški grad.

"V letih 1920–1935 je na Praškem gradu in Hradčanih nastala izjemna zbirka modernistične arhitekture. Njen avtor je bil slovenski arhitekt Jože Plečnik, po letu 1920 arhitekt Praškega gradu. Plečnika je k sodelovanju pri tej idejni nalogi grajske preobrazbe povabil prvi češkoslovaški predsednik Tomáš G. Masaryk. Pomemben sestavni del prenove je bila preobrazba bivališča Habsburžanov v stanovanje češkoslovaškega predsednika in njegove družine, pri čemer je odločilno vlogo odigrala tudi Alice G. Masarykova, predsednikova hči. Na to poglavje češko-slovenske evropske povezanosti želi spomniti razstava v Plečnikovi ljubljanski hiši," sta ob napovedi razstave povedala avtorja Martin Halata in Michal Šula.

Kot sta zapisala v spremnem besedilu ob razstavi, si je Plečnik zamislil Masarykovo stanovanje kot obsežen kompleks zasebnega stanovanja, predsednikove delovne sobe in uradnih prostorov. Zavzemalo je skoraj celo drugo nadstropje Nove palače Praškega gradu. "Za celoten projekt se je med njegovim nastajanjem zanimala Masarykova hči Alice in s Plečnikom tudi tesno sodelovala. Skupaj sta izbirala starinsko pohištvo in se duhovno dopolnjevala. Plečnik je s svojimi sodelavci izdelal tudi celovit načrt nove pohištvene opreme," še lahko preberemo. Stanovanje je bilo končano konec leta 1929, naslednje leto pa je Plečnik zapustil Prago. "Alice je verjela, da se njuno veliko delo ni končalo s predsedniškim stanovanjem ter prvovrstno spremembo Praškega gradu in njegove okolice. Ves čas je upala v trajno vrnitev slovenskega arhitekta. Ta je še prihajal v Prago, nazadnje jo je obiskal leta 1934. O čustvenem in najbrž tudi težavnem odnosu med njima priča med drugim tudi njuna ohranjena korespondenca." Leta 1935 pa je Plečnik odstopil s položaja arhitekta Praškega gradu.

Razstavo spremlja vrsta dogodkov, med drugim tudi predavanje avtorjev razstave, mag. Martina Halate in Michala Šule, ki bo danes ob 18. uri v Plečnikovi hiši.

Razstava bo na ogled do 25. junija 2017.