Kako so nekoč reševali stanovanjsko problematiko

Razstava je postavljena na sedmih lokacijah po Ljubljani in je zasnovana kot informativna pot po javnem prostoru Ljubljane. Začne se v parku pred Gradom Fužine na vzhodnem robu mesta nadaljuje v Štepanjskem naselju, pa na Poljanski cesti in vse do sosesk Zeleni gaj na Brdu in Novo Brdo ob zahodni obvoznici Ljubljane. Vsaka postaja predstavlja in raziskuje različne pristope k reševanju stanovanjske problematike pri nas.

Zadružne vrstne hiše na Langusovi ulici, arhitektura Marko Šlajmer, Bogdan Fink, Marjan Lešnik in Miloš Lapajne Foto: arhiv MAO

Razstava, umeščena v javni prostor, kot so zapisali v MAO, predstavlja arhitekturno, urbanistično in družbeno raznolikost organizirane stanovanjske gradnje v zadnjem stoletju pri nas. »Na eni strani gre za predstavitev arhitekturne, urbanistične in družbene raznolikosti organizirane stanovanjske gradnje v zadnjem stoletju pri nas, po drugi pa razstava odpira tudi izhodišče za kritično diskusijo o prostorskih, arhitekturnih in organizacijskih priložnostih za reševanje stanovanjske krize v prihodnosti,« pravijo v MAO in dodajajo, da so v preteklih sto letih na območju današnje Republike Slovenije že obstajale številne raznolike oblike organizirane gradnje stanovanj. »Nekatere strategije so ostale ob robu in so danes spregledane, druge so izginile, tretje pa so radikalno spremenile podobo naših mest in naselij ter oblikovale nove bivanjske standarde.«

In prav svetovna zdravstvena kriza, v kateri smo se znašli, na novo odpira vprašanja o pomenu in vlogi stanovanja. »Ogromne razlike v stanovanjskih razmerah so postale še bolj vidne, dom pa je še izraziteje postal tudi delovno mesto in pred inflacijo varna finančna investicija. V takšnih hitro spreminjajočih se razmerah razstava ne pomeni samo zgodovinskega pregleda, ampak tudi izhodišče za kritično diskusijo o prostorskih, arhitekturnih in organizacijskih priložnostih za reševanje stanovanjske krize v prihodnosti. Primerno veliko, varno in zdravo stanovanje je za mnoge še vedno le želja, na katero prosti trg ne odgovarja z novimi in naprednimi rešitvami. V obdobju podnebnih sprememb in okoljske krize, zaostrenih ekonomskih in družbenih negotovosti ter pereče potrebe po oblikovanju zložnega trajnostnega razvoja mora reševanje stanovanjskega vprašanja postati osnovno razvojno vprašanje prihodnosti. Branje zgrajenih naselij, prilagodljivih sosesk in uspešnih projektov ni samo pregled primerov preteklih dobrih praks, ampak je tudi kritično kališče odgovorne, trajnostne in skupne prihodnosti, ki jo je treba šele zgraditi.,« so ob razstavi zapisali v MAO.

Razstavo, ki bo na ogled do 31. januarja 2022, so pripravili kustosi Ajda Bračič, Andraž Keršič, dr. Miloš Kosec in dr. Bogo Zupančič, za oblikovanje sta poskrbela Primož Pislak in Ana Valenko. Nastala pa je v MAO s podporo – sponzorstvom Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, ki v letošnjem oktobru obeležuje 30-letnico svojega delovanja.