29. 1. 2018 | Besedilo: A. Z.
Kakšna je alpska arhitektura v Italiji?
29. 1. 2018 | Besedilo: A. Z.
Nocoj ob 20. uri bodo v Galeriji Dessa odprli razstavo z naslovom Rassegna AAA 2016/17, ki predstavlja alpsko arhitekturno prakso v Italiji. Projekti, ki bodo na ogled do 1. marca 2018, so umeščeni v okolje s spoštovanjem do naravne in kulturne identitete.
Na razstavi, ki sta jo v Galeriji Dessa postavila Ermes Ivo Buzzi in Maja Ivanič, bo predstavljenih 22 del, izvedenih med letoma 2010 in 2016 v italijanskem delu alpskega geografskega območja, kot ga določa Alpska konvencija, ki jih je žirija izbrala med 246 prispelimi projekti. Prav tako bo na ogled tudi 12 projektov furlanskih arhitektov, ki sicer niso v ožjem izboru razstave AAA, so pa po mnenju organizatorjev zanimivi zaradi geografske bližine. Slovenija sodi v vzhodni del alpskega loka.
Leta 2016 je Zbornica arhitektov avtonomne dežele Valle d’Aosta, pokrajine Belluno, Cuneo, Novara in Verbano-Cusio-Ossola, Sondrio, Torino in Videm ter avtonomni pokrajini Bolzano in Trento ustanovila Združenje arhitektov alpskega loka (Associazione Architetti Arco Alpino), katerega predsednik je arhitekt Alberto Winterle. Združenje je nastalo z namenom "ustvarjanja sinergije med udeleženci in usklajevanja pobud, povezanih s kulturnimi in strokovnimi vprašanji, s posebnim poudarkom na alpski karakteristiki, zavedajoč se, da sorodne geografske značilnosti določajo podobne probleme in potrebe". Razstava Rassegna AAA 2016/17 je njihov prvi korak k spodbujanju skupnega razmisleka o praksah oblikovanja v alpskem okolju.
"Pripadamo področju, kjer obzorje zastirajo pobočja, gozdovi in skalovje. Krajem, kjer morfologija in nadmorska višina ozemlja znatno omejujeta bivalni prostor, prebivalce pa primorata, da z eksperimentalnimi načini naselitve premostijo neugodne naravne danosti. Krajem, kjer naravni viri ponujajo priložnosti, a zahtevajo spoštovanje. To so Alpe. Skalovje, ki ga zaznamujejo brazde in raznolikosti, presekano s prehodi, ki družijo danes vedno bolj podobne svetove. Območje, nastalo iz počasnega in dolgega procesa razslojitve, kjer so se v geoloških obdobjih sesedale strukture, kasneje pa nalagale sledi in spremembe, ki jih še vedno skušamo razumeti in interpretirati. Alpe so kot “palimpsest” – referenčno tkivo, polno znakov, kjer moč tega, kar združuje, obelodanja očitne posebnosti posameznega območja," je ob razstavi zapisal arhitekt in predsednik združenja AAA Alberto Winterle.