Kustosinji BIO 23

Kakšno izhodišče ste si zastavili pri razstavi Razmerja v oblikovanju?

Sodobno oblikovanje ne ponuja več le komercialnih izdelkov, temveč odgovarja na kulturna, socialna in emocionalna vprašanja. Ta trend vidiva kot zelo sodobno, zanimivo smer v oblikovanju, zato sva ga izbrali za glavno temo razstave Razmerja v oblikovanju. Besedna zveza v imenu razstave se nanaša na zanimive odnose med delom oblikovalcev in aktualnimi pojmi 21. stoletja – tehnologija, globalizacija, digitalizacija. Opazili sva, da se oblikovalci odzivajo na razvoj družbe, z reakcijo ali s kontrareakcijo, vedno pa z delom – pa če je to komercialni izdelek, špekulativna ideja ali konceptualni eksperiment. Povabilo organizatorjev BIO se nama zdi zelo pogumno, saj nisva osredotočeni zgolj na modne muhe, zanima naju tudi konceptualnost. Vedeli sva, da ima BIO močno zgodovino v industrijskem oblikovanju, in čeprav je to gotovo del oblikovanja, ni njegova edina zvrst. Oblikovanje se nenehno spreminja, vendar je treba ideje prevesti v razumljiv koncept. Pomembno je poudariti, da BIO 23 v ospredje ne postavlja zgolj industrijskega oblikovanja. Tudi zato, da bi k sodelovanju pritegnili čim več oblikovalcev iz različnih oblikovalskih disciplin.

Koga mislite, da Razmerja v oblikovanju nagovarjajo?

BIO 23 prikazuje, kaj se dogaja v sodobnem oblikovalskem svetu, v najširšem mogočem kontekstu. Z izborom med prijavljenimi deli sva prišli do najbolj aktualnih oblikovalskih tendenc, s katerimi želiva predstaviti vsestranskost in sposobnost mladih oblikovalcev, hkrati pa občinstvu, zvestemu BIO, pokazati nekaj novega. Oblikovalci, ki sva jih izbrali, prihajajo od vsepovsod – raznolikost narodnosti še bolj poudari oblikovalske tokove.

Ali oblikovanje potrebuje industrijo ali lahko preživi samo po sebi?

Oboje, vendar misliva, da smernic v oblikovanju ne moremo ločiti tako črno-belo, industrijsko ali konceptualno. Oblikovanje v korist industrije in konceptualno oblikovanje vidiva kot dve smernici, obe enako pomembni. Pomislite, kako je kreativnost naravnana k reševanju kompleksnih vprašanj. Naj ima oblikovanje industrijski namen ali ne, za njim vedno stoji kreativna moč oblikovalcev. Razmišljati morajo neobremenjeno, saj tako širijo svojo kreativnost na polja zunaj njim znanega področja, na področja zdravja, tehnologije in vladnih organov.

Če vajina teorija o revoluciji v oblikovanju drži, česa bomo videli še več v prihodnosti?

Oblikovalci so venomer raziskovali možnosti, ki so jih omogočale pretekle revolucije, majhne ali velike. Digitalna revolucija, ki traja od leta 1947, je pripeljala do novih produktov in orodij našega vsakdana: do tipkovnice, spletnih strani, računalniških aplikacij in tako naprej. Danes oblikovalci izumljajo lastne materiale, se vračajo k lokalnim virom, iščejo možnosti v urbanem kmetijstvu. Vse to sovpada z žgočimi temami, kot so pomanjkanje naravnih virov, razmah sintetične biologije in migracij v mesta. Ne moremo zagotovo vedeti, kaj nas čaka v daljni prihodnosti ali kakšna bo naslednja velika revolucija. Vendar lahko vidimo, da oblikovanje presega meje posamičnih disciplin in se povezuje z znanostjo. Zelo nama je všeč, da se oblikovalci lotevajo takih pobud. To kaže, da oblikovanje ni več le skrb, kakšen bo končni izdelek, temveč je tudi raziskovanje tega, kako našo družbo pripraviti na naslednje korake na poti k novi revoluciji.

Ali lahko trdimo, da globalizacija počasi uničuje lokalne tradicije, ali je oblikovalska etika dovolj močna, da jih ohrani pri življenju?

Kar nekaj časa je bilo privlačno proizvajati v tujini, globalizacija je to omogočila. Lokalna tradicija in viri so bili skoraj pozabljeni. Zdaj se že dogajajo spremembe. Opazili sva, da kultura in tradicija postajata vse pomembnejša dejavnika. Vedno bolj se zavedamo, da moramo dediščino varovati, tudi tako, da se v oblikovanju, produkciji in prodaji vračamo k lastnim koreninam.