Leto arhitekta Edvarda Ravnikarja

Letos obeležujemo 30. obletnico smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993) in 100. obletnico smrti pisatelja Ivana Tavčarja (1851–1923) zato je Vlada RS na pobudo Ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja in pisatelja Ivana Tavčarja.

Arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) je s študijem arhitekture začel na Dunaju in ga nadaljeval v Ljubljani pri arhitektu Jožetu Plečniku. Njegov najožji sodelavec je bil še dve leti po diplomi. Zanimanje za tedanjo umetnost ga je vodilo v Pariz, v atelje pionirja Le Corbusiera. V Parizu je zaradi bližajoče se svetovne vojne ostal nekaj mesecev. »Čeprav se je Ravnikar v formalnem pogledu oddaljil od Plečnikove arhitekture, je ostal najbolj občutljiv in izviren prenašalec njegovega izročila. Ravnikar je med Plečnikovo šolo in Le Corbusierovim ateljejem odkril presenetljive sodobnosti, podobno kot je njegova lastna arhitektura svojevrstna sinteza tradicije in modernosti,« so zapisali v sporočilu za javnost.

»S povsem izvirno interpretacijo temeljnih načel klasične arhitekture, v kombinaciji s konstrukcijskimi principi in prostorskimi zasnovami domačega ljudskega stavbarstva, je Edvard Ravnikar uspel ustvariti moderno arhitekturo s svojevrstno kulturno identiteto, ki je prostoru presenetljivo samoumevna. Prav tovrstna pripadnost prostoru je izraz lokalno prilagojene arhitekture, ki jo je Ravnikar razumel kot eksistencialno in duhovno potrebo vsakogar. Po mnenju prof. Aleša Vodopivca je Ravnikarjev modernizem prepoznan v samosvoji sintezi modernega in tradicionalnega, univerzalnega in lokalnega.«

Ljubljana, Nova Gorica, Kranj

Za najpomembnejše Ravnikarjevo delo v Ljubljani velja urbanistično in arhitekturno celostno zasnovani kompleks Trga revolucije, ki je bil zasnovan leta 1960. Ta poleg ploščadi obsega različno visoke ter različno oblikovane stavbe: tristrani stolpnici TR2 in TR3, blagovnico Maximarket in Cankarjev dom.

Prav tako pomembno Ravnikarjevo delo je urbanistični načrt za Novo Gorico. Ta je zasnovan kot mreža, ki so jo pričeli graditi leta 1947, vendar urbanističnega načrt nikoli niso izvedli v celoti. V Ravnikarjevem opusu najdemo tudi Moderno galerijo, Fakulteto za gradbeništvo ali geodezijo, stanovanjski kompleks Ferantov vrt … Svoj pečat pa je pustil tudi v Kranju: palača Mestne občine Kranj, banka, hotel Creina in veleblagovnica Globus oz. zdaj mestna knjižnica.

Pri pobudi Ravnikarjevega leta sodelujejo Fakulteta za arhitekturo in Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.