Domačiji, kjer so si lahko privoščili takšen kozolec, se reče Pr' Lukat – po gospodu Luku, ki se je na domačijo priženil z Gorenjske pred več kot 20 leti. Pravega starca med kozolci pa je postavil prejšnji rod, Jeriči, ki so bili premožnejši.
Toplar ima dva para oken in rep v obliki enojnega stegnjenega kozolca s tremi okni. Nosilni stebri so hrastovi in stojijo na kamnitih podstavkih. Uporabljali so ga skozi celo leto za shranjevanje, največ za sušenje pšenice, koruze, ajde, ječmena in detelje.
Šest metrov širok, devet metrov dolg in 8,3 metra visok Lukatov kozolec je posebnost, ki jo je leta 1972/73 dokumentiral Miloš Mozetič. Izrise in fotografije hrani Arhitekturni muzej v Ljubljani.
Praznovanje med kozolci, ki bo potekalo v petek, 20. oktobra, bodo obogatili z brezplačno predpremiero dokumentarnega filma Tipično slovensko: kozolci, ki je nastal pod okriljem izobraževalnega programa Televizije Slovenije. V okviru dogodka bo potekal tudi vodeni ogled Dežele kozolcev in srečanje prijateljev Lukatovega toplarja.