Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Arhitektura

Marjan van Aubel – oblikovalka in glasnica sončne demokracije

V svetu solarne tehnologije je Marjan van Aubel oblikovalka svetovnega slovesa. Ustvarila je inventivno solarno streho nizozemskega paviljona na Expu 2020 v Dubaju, njena dela so v stalni zbirki newyorškega muzeja MoMa, v izdelkih za vsakdanjo rabo združuje področja trajnosti, oblikovanja in inventivne tehnologije in se v predavanjih zavzema za izkoriščanje sončne energije, od katerega ne bo imel koristi le kapital.
Foto: MvA Studio
Foto: MvA Studio
22. 7. 2022 | 11:45
22. 10. 2024 | 17:21
7:55

Alternativne rešitve centraliziranim energetskim infrastrukturam, ki jih ustvarja njen studio, predstavlja tudi Bienale industrijskega oblikovanja BIO Ljubljana. Tako si je mogoče eno od njenih inventivnih svetil, Sunne, ogledati na razstavi Supervernakularno v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani.

Sončna demokracija

Pri omembi solarne tehnologije najprej pomislimo na odsevne fotovoltaične plošče na strehah. Nizozemski Marjan van Aubel Studio pa izrabo sončne energije nemoteče integrira v bivalno okolje, v druge dele stavb in v uporabne predmete s ciljem narediti sončno energijo dostopnejšo vsem. Pri tem ima ključno vlogo razvijanje okolju prijaznejših tehnologij spreminjanja sončne energije v elektriko in ambientalno svetlobo.

»Sončna energija je še vedno brezplačna in na voljo vsem. Vsako uro je prejmemo toliko, da bi lahko z njo pokrili letne svetovne potrebe po električni energiji. Zakaj je potem ne izkoriščamo na vsakem koraku, zakaj naši stroji ne delujejo nanjo? Da bi to spremenili, se morata zgoditi dve stvari: sočni paneli morajo postati 'nevidni', nemoteči, še več, oblikovani morajo biti kot dodana estetska vrednost,« je prepričana zagovornica sončne demokracije. S sodelavci razvija nove tehnologije, s katerimi bo izkoriščanje sončne energije postalo dostopno vsem, ne samo ljudem, ki si lahko privoščijo trajnostni življenjski slog. Poleg tega opozarja na odklonilno razpoloženje javnosti do izkoriščanja drugih obnovljivih virov energije. »Mnoga okolja nasprotujejo vetrnim elektrarnam in solarnim poljem, a pomislite na tradicionalne holandske mline na veter − nekdaj je bila naša dežela od njih življenjsko odvisna, danes pa jih štejemo za kulturne spomenike. Ne bi mogli s podobnim pristopom oblikovati tudi sončnih elektrarn in sodobnih vetrnih mlinov?«

Elektrarna in umetniško delo

Marjan van Aubel. Foto: Sander Plug
Foto:
Marjan van Aubel. Foto: Sander Plug Foto:

Marjan van Aubel, letnik 1985, je leta 2012 diplomirala na Royal College of Art v Londonu. Razvijanju solarne tehnologije in oblikovanju se posveča v Marjan van Aubel Studiu v Amsterdamu, ki je za svoje inventivne prakse prejel mnoga prestižna priznanja. Izdelki Marjan van Aubel in njenih sodelavcev so del stalnih zbirk v MoMA v New Yorku, Muzeju Viktorije in Alberta v Londonu, Vitrinem muzeju oblikovanja Weil am Rein, Muzeju umetnosti v Montrealu in drugod po svetu. Najbolj predstavljana dela so elektrarna in streha nizozemskega paviljona na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju, solarno svetilo Sunne, »sončna miza« Current Table, »sončno okno« Current Window, samonapetostna svetlobna solarna zasnova Ra, elektrarna-rastlinjak Power Plant in kolekcija solarnih svetil Cyanometer, ki je nastala v sodelovanju s podjetjem Swarovski.

Nizozemski paviljon na Expu v Dubaju, znan tudi kot Nizozemski biotop (zasnovali so ga V8 Architects), predstavlja krožni klimatski sistem, oblikovan kot objekt, sredi katerega je stožčasto oblikovan vertikalni vrt, v katerem voda, energija in užitne rastline ustvarjajo svoj lastni biotop. Vrtni stožec sredi paviljona sega vse do solarnega stropa, ki so ga ustvarili v Marjan van Aubel Studio. Narejen je iz inventivnih sončnih panelov, ki energijsko preskrbujejo objekt, hkrati pa v paviljon prepuščajo sončno svetlobo in filtrirajo pravi spekter svetlobe, ki ga rastline uporabljajo za fotosintezo. Avtorji so z zamislijo demonstrirali,  kako so lahko paneli za pridobivanje energije tudi umetniško delo. Grafična zasnova je narejena s posebnim barvnim učinkom, linije in vzorci so medsebojno povezani, kar v paviljonu ustvarja čudovite svetlobne odseve. Obarvani OPV, solarna tehnologija tretje generacije, je natisnjen PET-plastiki, iz krožnega proizvodnega procesa, ki je z okoljskega vidika najmanj obremenjujoča, saj jo je najlaže reciklirati. Po podrtju sejemskega paviljon bodo paneli dobili drugo življenje, saj so oblikovani tako, da jih je mogoče preprosto razstaviti in ponovno sestaviti.


Solarna tehnologija tretje generacije

Sunne je ambientalno viseče svetilo na »lastni pogon«, saj zajema, shranjuje in proizvaja svetlobo v zaprtih prostorih. Namenjeno je namestitvi v bližino okna, kjer zbira energijo sonca in jo shranjuje v integrirano baterijo, ponoči pa v ambient prinaša »sončno« svetlobo. Tri nastavitve posnemajo svetlobo sončnega vzhoda, visokega sonca in sončnega zahoda. Obod svetila je iz dolgega ukrivljenega aluminijastega traku, oblikovanega kot obzorje, ukrivljenost pa hkrati zagotavlja večjo površino sončnih celic.

 Current Table je miza, ki deluje tudi kot vir energije. Njena površina je narejena iz sončnih celic, občutljivih na barvilo, ki uporabljajo lastnosti barve za ustvarjanje električnega toka, zato jo lahko uporabimo za polnjenje elektronskih naprav. Na podoben način deluje tudi Current Window, ki je sodobna različica vitraža. Medtem ko barvne steklene plošče opravljajo svojo tradicionalno vlogo, iz sončne energije proizvajajo električno energijo, ki se nato lahko uporabi za napajanje naprav v zaprtih prostorih. Steklene plošče so narejene iz sončnih celic, občutljivih na barvilo (DSSC). Uporabljena tehnologija se zgleduje po procesu fotosinteze.

Current Window deluje kot vitraž, sončni panel in baterija. Foto: Amy Gwatkin
Foto:
Current Window deluje kot vitraž, sončni panel in baterija. Foto: Amy Gwatkin Foto:

Projekt Power Plant je Marjan van Aubel Studio zasnoval kot poskus energetskega prehoda v kmetijstvu in gojenja hrane v urbanem okolju. Elektrarna Power Plant, postavljena na ravne strehe mestnih stavb, je hkrati rastlinjak, ki uporablja prozorno sončno steklo za napajanje notranje klime. Solarno steklo poganja hidroponski sistem (voda je medij za rastlinska hranila), s katerim se pri pridelavi v primerjavi s tradicionalnim kmetijstvom prihrani do 90 odstotkov vode. Na pospešeno rast rastlin poleg sončne svetlobe vpliva dodatna osvetlitev z LED- razsvetljavo, kar poveča donos do štirikrat.

Samonapetostno svetlobno solarno zasnovo Ra je navdihnil egipčanski bog sonca. Predstavlja jo izredno tanki solarni panel, ki ga lahko obesimo v prostor kot umetniško delo. Ra uporablja organsko fotovoltaiko, sončno tehnologijo tretje generacije, ki je natisnjena na tanke folije. Energija je shranjena v integrirani bateriji, ki napaja elektroluminiscentni papir, zaradi česar je delo debelo manj kot milimeter. Barve grafičnega vzorca na panelu se čez dan spreminjajo, odvisno od položaja sonca, shranjena energija pa omogoči večerno razsvetljavo.

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine