Na beneškem arhitekturnem bienalu odprli slovenski vodni paviljon

Slovensko predstavitev na 16. bienalu, ki sta ga kuratorki iz Dublina Yvonne Farrell in Shelley McNamara poimenovali Prostor svobode, je odprl generalni direktor direktorata za ustvarjalnost na ministrstvu za kulturo Igor Teršar. Ob tem je poudaril, da je Jože Plečnik veliko razmišljal o arhitekturi in njeni harmoniji z vodo.

Živeti z vodo je naslov slovenske nacionalne predstavitve, ki ga je ministrstvo zaupalo Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. Njegov direktor in hkrati komisar projekta Matevž Čelik je v ta namen imenoval 13-člansko mednarodno skupino arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov, raziskovalcev in strategov, ki so se ob začetku skoraj enoletnega dela srečali z vprašanjem, kaj bodo po njihovem mnenju nujno potrebne intervencije v prostor v povezavi z vodo v prihodnosti in kakšne priložnosti to predstavlja v primeru povezovanja različnih strok in razvijanja novih, hibridnih projektov.

Njihov odgovor je bil, kot je Čelik povedal za STA, da novih projektov ne bi smeli razvijati na način, da zgolj interveniramo in odgovarjamo na katastrofe, kadar se pojavijo, ali da popravljamo stare napake iz preteklosti, temveč da je vodo v prostoru potrebno premisliti na novo.

Slovenska predstavitev je razdeljena na dva dela. Za znanstveni del je ekipa, ki sta jo koordinirala izumitelj in raziskovalec Maj Plemenitaš ter profesor krajinske arhitekture iz ZDA Bradley Cantrell, razvila tri fizične prototipe in informacijski element, ki po besedah prvega prikazujejo odnose med silami v naravi, na katere skuša vplivati človek, in silami, nad katerimi nima neposrednega nadzora, kot so dejavniki iz okolja, denimo dež, vodni tokovi itd. "Naša ambicija ni reševanje enega problema, ampak razumevanje razmerij med problemi, ki jih lahko uporabimo kot potencial za spremembe," je Plemenitaš pojasnil za STA.

Za drugi del pa je celotna ekipa oblikovala vodni parlament po vzoru Plečnikovega neuresničenega parlamenta iz leta 1947 z 12 stebri, ki se v obliki stožca pnejo proti stropu in simbolizirajo različna stališča glede upravljanja z vodo, bodisi okoljska, ekonomska ali politična. S tem so želeli namigniti, da je za to vprašanje potrebna demokratična razprava, v katero bi vključili različne stroke in različne politične poglede.

Stebre "lahko razumemo tudi kot arhitekturno grožnjo, kot nujnost sprejema dolgoročne odločitve ne glede na kratkoročne politične pozicije", je povedal arhitekt Miloš Kosec. "Zato se nam je zdelo, da je to ustrezna prostorska alegorija, kako bi morali pristopati do tako kompleksnih, tako spreminjajočih se, nepredvidljivih, pa obenem za življenje tako ključnih zadev, kot so vode," je dodal Kosec.

Po njegovem mnenju gre v tem primeru tudi za vprašanje, kje zidati nove naselbine po Sloveniji, saj jih zadnjih 50 let zidamo na poplavnih površinah, tam, kjer stoletja ni bilo nobene stalne poselitve, posledice tega pa so jasne.

Arhitektka oziroma krajinska arhitektka Marta Vahtar, še ena članica skupine, je prepričana, da bi relativno mlada stroka, kot to velja za krajinsko arhitekturo, lahko odgovorila na marsikatero vprašanje, povezano z vodo - med drugim v mestih, kjer je dosedanji način gradnje pretrgal naravni vodni krog -, če bi ji politični odločevalci prisluhnili.

Ekipo, ki je zasnovala slovensko predstavitev, so sestavljali še arhitekti Ana Abram, Tim Daniel Battelino, Moa Carlsson, Matt Choot, Ulrika Karlsson, David J Klein, Bika Rebek ter Nina Granda in Matevž Granda. Zadnja dva sta uredila tudi istoimensko publikacijo, v kateri so med drugim zajeta različna stališča in ideje, nastale tekom projekta.

Širši javnosti bodo beneški arhitekturni bienale odprli v soboto, potekal bo do 25. novembra.