Na festivalu Odprte hiše Slovenije spet ogledi v živo

Festival Odprte hiše Slovenije (OHS), ki je del mednarodne mreže Open House Worldwide, letos poteka že 12. zapored. Njegov namen je ljudem omogočiti izkušnjo v živo, da v stavbe vstopijo, jih preizkusijo, dobijo kontakt z arhitekti, uporabniki, lastniki, izvajalci in drugimi strokovnjaki.

Kako nas javni prostor povezuje

Zaradi občutljive epidemiološke situacije je v primerjavi s prejšnjimi leti na programu nekaj manj ogledov zasebnih stanovanjskih objektov, je pa rdeča nit letošnjega festivala pod geslom Arhitektura gradi skupnost, nadvse aktualna. Opozarja namreč na vlogo kakovostno oblikovanega javnega prostora in arhitekture za življenje in oblikovanje skupnosti. »Javni in skupen prostor izobraževalnih, kulturnih, rekreacijskih stavb, turističnih in poslovnih objektov, stanovanj in parkov predstavlja nevidno tkivo, ki družbo povezuje, gradi in ohranja vrednote, ki vsem nam omogoča vključenost in enakopravnost. Kakovostno načrtovan prostor vpliva na dobro počutje, zdravje, varnost in socializacijo ljudi,« so zapisali organizatorji festivala. Eden od njegovih ciljev je tudi izmenjava znanja in navezovanje stikov s strokovnjaki s področja arhitekture, gradnje in oblikovanja prostorov, ki bodo sodelovali pri ogledih objektov.

Stanovanjska soseska Novo Brdo v Ljubljani, enota E1. Foto: Boris Vranić Foto:

Poleg zasebnih objektov bo letos na festivalu tudi več strokovnih vodenj, ki bodo za vse obiskovalce brezplačna. Navezovala se bodo na pomen kakovostno grajenega prostora, ki razvija estetske in funkcionalne standarde bivalne kulture v sozvočju z najsodobnejšo tehnologijo, z okoljem in podnebnimi spremembami, po drugi strani pa ima v skupnosti tudi pomembno povezovalno vlogo. V nadaljevanju predstavljamo izbor vodenih ogledov.

Med stanovanjskimi projekti aktivna hiša

Kot primer trajnostnega načina gradnje, ki zagovarja vse večjo rabo obnovljivih virov energije in zmanjševanje vplivov na okolje, si bo mogoče v Dragomlju ogledati vzorčno enostanovanjsko hišo podjetja Lumar, ki je prva v Sloveniji prejela mednarodni certifikat Active House. Ta dokazuje, da sama proizvede več energije, kot je potrebuje za svoje delovanje. Hiša s sončno elektrarno je energijsko varčna, vgrajeno ima toplotno črpalko, prezračevalni sistem, prijetno temperaturo v prostorih omogoča sistem nizkotemperaturnega talnega in stropnega ogrevanja. V celoti je opremljena s pametnimi inštalacijami, ki olajšajo uporabo vgrajenih sistemov, hkrati pa omogočajo optimizacijo porabe energije. Sončna elektrarna ni postavljena na strehi hiše, temveč na nadstrešku za avtomobil, ki predstavlja zanimiv arhitekturni element hiše.

Plečnikovo in Mihevčevo razumevanje mesta

Tistim, ki bi radi nekaj mesecev po vpisu izbora Plečnikovih del na Unescov seznam svetovne dediščine več izvedeli, kako je arhitekt oblikoval Ljubljano po meri človeka in oplemenitil obstoječi prostor z novimi motivi, stavbami in funkcijami, je namenjen sprehod po prestolnici pod vodstvom Tomaža Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje. Spoznali bodo, kako je Plečnik mestno jedro na novo interpretiral in razvil v niz javnih prostorov, kako je spoštoval odlike stare Ljubljane ter jih z večjimi in manjšimi popravki poudaril.

Drugačno bo Arhitekturno potovanje skozi čas po Ljubljani, ki ga bosta vodila arhitekta Robert Potokar in Špela Kuhar. Iz vsakega obdobja bosta izbrala nekaj stavb, ki so vplivale na podobo prestolnice, ter orisala njihov nastanek in okoliščine, ki so vplivale na današnjo podobo.

Arhitekturni sprehod po Kopru, ki so ga organizatorji poimenovali Plasti modernizma, bo posvečen zadnjemu in edinemu urbanističnemu načrtu, ki ga je arhitekt Edo Mihevc zasnoval v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Odkriva časovnost različnih projektnih prostorov kolektiva Avtomatik delovišče, od Mihevčevega rdečega bloka Tomos Koper do kioska K-67, ki stoji na Ukmarjevem trgu in predstavlja nov programski generator mesta. Arhitekturni sprehod bo vodil dr. Boštjan Bugarič, arhitekt in eden od ustanoviteljev kolektiva Avtomatik delovišče, ki se ukvarja s sodobnimi urbanimi praksami, začasnimi rabami v javnem prostoru in povezovanjem med stroko, odločevalci ter prebivalci.

Galerijo Cukrarna bodo odprli 24. septembra. Foto: Miran Kambič Foto:

Od koprskega Muzejskega trga do Bobrovega centra

Eden od ogledov v Kopru bo osvetlil tudi novo podobo Muzejskega trga, ki predstavlja nov odprt javni prostor v zgodovinskem delu Kopra. Drugačno povezovalno in identifikacijsko vlogo v skupnosti čisto na drugem koncu Slovenije bo imel Bobrov center, ekološko-izobraževalna turistična postaja za opazovanje in predstavitev narave ob reki Sotli. Stavba sledi topografiji ob presušeni jezerski poglobitvi in deloma lebdi nad pobočjem.
Leseni kontejnerski paviljon s prehodnimi prostori in platformami z osrednjim razglednim stopniščem in pohodno streho vsebuje info-točko z okrepčevalnico, delovno sobo, galerijo in predavalnico. Konstrukcija je lesena. Macesnova fasada interpretira vernakularno arhitekturo ter se navezuje na kulturno in naravno krajino.

Nova življenja stavbne dediščine

Letošnjemu programu odprtih hiš Slovenije daje močan pečat tudi kakovostna obnova častitljivih objektov stavbne dediščine v Sloveniji. Tako bo na arhitekturnem sprehodu Rudarske hiše in prhavzi v Idriji Matevž Šlabnik predstavil, kako je petstoletna prisotnost rudnika živega srebra vplivala na urbanistično podobo nekdanjega rudarskega središča in kakšne sledi je pustila v grajenem prostoru Idrije. V Mariboru bo mogoče spoznati prireditveni prostor z dvižnimi tribunami pod mogočno kupolo Sodnega stolpa, v Ljubljani pa le nekaj dni pred svečano otvoritvijo Galerijo Cukrarna, ki jo bo upravljal zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane. 

Sodni stolp v Mariboru. Foto: Peter Plantan Foto:

Predstavljen bo ambiciozen projekt obnove nekdanje rafinerije sladkorja, ki jo generacije Slovencev najbolj povezujejo s tem, da je propadajoča postala zatočišče za najranljivejše sloje prebivalstva, tudi literate slovenske moderne. Tri leta trajajoča obnova Cukrarne po projektantski zamisli biroja Scapelab je bila ocenjena na 23,2 milijonov evrov, zanjo pa je mestna občina Ljubljana pridobila 13 milijonov evropskih nepovratnih sredstev.