Delo in Dom
Setveni koledar
Bivanje
Gradnja in obnova
Energija in okolje
Vrt in živali
Podkasti
Rubrike
Podkasti
E-novice
Bivanje
Domovi
Arhitektura
Interier
Svetujemo
Nepremičninski trg
Gradnja in obnova
Novogradnje
Obnova
Stavbno pohištvo
Vlaga in prezračevanje
Ureditev okolice
Energija in okolje
Ogrevanje in hlajenje
Energijska učinkovitost
Elektrika
Voda
Odpadki
Okolje
Vrt in živali
Okrasni vrtovi
Zelenjavni vrtovi
Sadovnjaki
Eko kotiček
Živali
Podkasti
Dobro jutro!
Hitre povezave
Moje naročnine
Naročila
#stavbna dediščina
Gradnja in obnova
|
Obnova
Vredno branja
Prenova stavbne dediščine: Notranjska hiška za navdih in počitek
Naša kolegica Mateja Delakorda, urednica spletne strani odprtakuhinja.si, si je od nekdaj želela prenoviti staro hišo kje na podeželju, a se ji je uresničitev takšne naložbe zdela zelo oddaljena. Epidemija koronavirusa z delom od doma pa jo je primorala, da je prostor za kulinarične projekte poiskala na domu svojih staršev in starih staršev, in pripeljala do odločitve, da si drugi dom uredi v hišici Lenčka, najstarejši stanovanjski hiši v Hrenovicah pri Postojni, kjer je odraščala. Okoliščina, da je vas varstveno območje kulturne dediščine, jo je spodbudila, da je ubrala prave korake – dobro leto od odločitve ima v rokah gradbeno dovoljenje.
Bivanje
|
Arhitektura
Vredno branja
Na festivalu Odprte hiše Slovenije spet ogledi v živo
Ta konec tedna, od petka, 17., do nedelje, 19. septembra, se bodo lahko ljubitelji arhitekture v okviru festivala Odprte hiše Slovenije udeležili ogledov 49 zasebnih in javnih objektov ter arhitekturnih vodenj z različnimi tematikami. Potekali bodo po mnogih slovenskih krajih, udeležiti pa se jih bo mogoče po vnaprejšnji rezervaciji termina ogleda, ob izpolnjevanju pogoja PCT.
Gradnja in obnova
|
Obnova
Vredno branja
Prenova stavbne dediščine: Kot bi naredili stari
Pred vhodom v vaško cerkev v Škocjanu pri Divači stoji majhna kaplanija. Stavba ustvarja na eni strani rob vaškega trga in se na zadnji razgleduje proti mogočni pokrajini Škocjanskih jam. Je značilna kraška hiša v nizu, skromna, kamnita, z majhnimi lesenimi okni, plitvo streho in miniaturno zelenico ob vhodu. Predstavljamo jo kot primer prenove stavbne dediščine v skladu z lastnikovim odnosom: pravi, da hiše ne obnavlja, temveč jo vzdržuje.
Gradnja in obnova
|
Obnova
Vredno branja
Obnovljena stavbna dediščina: Duha hiše ohranili tudi s stenskimi poslikavami
Lastniki so pri obnovi hiše v Podkorenu in njeni ureditvi v hotel Pr' Gavedarjo želeli ohraniti kulturno dediščino in s tem dediščino svojih prednikov, zato so kopalnice v sobe umeščene kot del opreme. Uporabili so kakovostno obnovljeno staro pohištvo prednikov, avtorji projekta Aksl arhitekti pa so nove elemente opreme oblikovali tako, da se skladajo s celoto.
Gradnja in obnova
|
Obnova
Vredno branja
Obnovljena stavbna dediščina: Lastniki so imeli vizijo in pogum
»Hiša se je zdela neobnovljiva. Za obnovo takšne stavbe potrebuješ vizijo in pogum,« pravi konservatorka Saša Roškar. Preprosta domačija je bila namreč prej razdeljena med tri lastnike, od katerih je vsak gospodaril zelo po svoje. Ob obnovi je bilo treba upoštevati kulturnovarstvene pogoje, saj ima bohinjska vas Studor status nepremične kulturne dediščine in je v območju Triglavskega narodnega parka, ki prav tako uživa varstvo nepremične kulturne dediščine.
Gradnja in obnova
|
Obnova
Vredno branja
Obnovljena stavbna dediščina: Ohranjena baročna zunanjost kljub izolaciji fasade
Čeprav so bila pri obnovi stanovanjske hiše domačije v Dorfarjah, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, predvidena le vzdrževalna dela z obnovo nadstropja in podstrešja za stanovanje, so prerasla v obnovo celotne notranjosti in zunanjosti. Baročno podobo, ki jo je hiša dobila sredi 19. stoletja po nadzidavi starejše stavbe, so ohranili kljub temu, da je fasada dobila izolacijo iz kamene volne.
Bivanje
|
Arhitektura
Vredno branja
Pogovor: V stare hiše je vpeta naša kultura
Arhitektka in profesorica na ljubljanski fakulteti za arhitekturo dr. Živa Deu je strokovni in širši javnosti znana predvsem kot velika in izjemno vztrajna zagovornica ohranjanja slovenske stavbne dediščine. Prepričana je, da je v naši krajini veliko hiš, za katere se je vredno potruditi in jih s kakovostno obnovo ohraniti. Tiste, ki tega niso vredne in so bile zgrešene, so že davno izginile, pravi. Lastnikom starih hiš, ki se na pot prenove šele podajajo, svetuje, da se oborožijo z vztrajnostjo, ki jo bodo potrebovali pri iskanju kakovosti, pa naj gre za mojstre ali materiale. V nič manj kot najboljše ni vredno privoliti.
Gradnja in obnova
|
Obnova
Vredno branja
Okna stavbne dediščine: Na odločitev vpliva stanje celotnega objekta
Pri stavbah, ki veljajo za kulturno dediščino, ali v primerih, ko bi jih lastniki radi ohranili v čim bolj izvirnem videzu, četudi niso pod spomeniškim varstvom, so odločitve o zamenjavi ali izboljšavi stavbnega pohištva, da bi zmanjšali toplotne izgube, kompleksnejše kot običajno. Odločujočo vlogo ima namreč želja po ohranitvi izvirnih materialov in izdelkov ob hkratnem izboljšanju bivalnih razmer.
Najbolj brano
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Vrtnarski nasveti: Kako vzgojiti domačo papriko in paradižnik
Vzgoja paradižnika in paprike zahteva vsakodnevno skrb ter ustrezne pogoje za rast, kot so toplota, svetloba, zalivanje in zaščita pred škodljivci.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kurja črevca – plevel, ki ga je hvalil že pater Ašič
Kurja črevca ali navadne zvezdice so nežen enoletni plevel, in dokler se ne zapletejo med motovilčeve rastline, jih zlahka odstranimo. Ker cvetijo in semenijo kar štirikrat letno, celo v mili zimi, in na eni rastlini lahko dozori kar 15.000 semen, je razumljivo, zakaj moramo biti pri odstranjevanju vztrajni.
Bivanje
|
Arhitektura
Vredno branja
Expo 2025: Največja lesena zgradba na svetu
Svetovno razstavo v Osaki na Japonskem zaznamuje lesena krožna struktura, ki so jo pri Guinnessovi knjigi rekordov razglasili za največjo leseno zgradbo na svetu.
Kolumne
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Zgodba o plevelu
K pisanju teh vrstic me je spodbudila pripomba moje drage tašče, potem ko si je na televiziji ogledala prispevek z mojega sonaravnega vrta na vrtnariji, v katerem sem gostovala z nasveti o vrtnarjenju. Na vrtu, ki je za mnoge vrtičkarje starejše generacije milo rečeno »čuden« že zaradi sajenja v mešane skupine, kjer nič ne raste v vrsti, zastrtih tal in cvetja med solato, je blestel navadni gabez, tik ob njem pa še koprive. In pripomba: »Hm, imaš pa kar veliko plevela.«
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Pri paradižniku je pomemben začetek
Zadnja leta se vrtnarski centri že v drugi polovici aprila napolnijo s sadikami plodovk. Okoli prvega maja vlada v povezavi s to vrtnino pravcato obsedno stanje. Jaz pa nemočno opazujem, in če se le da in kjerkoli se da, opozarjam, svetujem: počakajte.
Vrt in živali
|
Zelenjavni vrtovi
Vredno branja
Kolumna Jerneje Jošar: Vse o sajenju kumar in paprik
Kumare in paprike, ampak malo drugačne!
