87-letni Isozaki je v svoji več kot petdeset let dolgi karieri uresničeval svoje arhitekturne načrte, z njimi močno zaznamoval svetovno arhitekturo in se ni podrejal trendom.

"Isozaki je eden prvih japonskih arhitektov, ki so delali v tujini, in sicer v času, ko naj bi zahod pregovorno vplival na vzhod. Veliko je pripomogel k arhitekturnemu dialogu med vzhodom in zahodom. Njegovo globalno državljanstvo pa dela njegove dosežke resnično mednarodne," je poudaril Tom Pritzker, predsednik Fundacije Hyatt, ki podeljuje nagrado.

Rodil se je leta 1931 v kraju Oita na otoku Kyushu, tretjem največjem japonskem otoku. Ko je bil star 14 let, sta v Nagasakiju in Hirošimi, mestu v bližini njegovega rojstnega kraja, eksplodirali atomski bombi. "Ko sem bil dovolj star, da sem se začel zavedati sveta, so moj domači kraj popolnoma porušili. Obkrožale so nas le ruševine, brez arhitekture, brez zgradb, le zavetišča in vojašnice. Moja prva izkušnja za arhitekturo je bilo umanjkanje arhitekture," je dejal nagrajeni arhitekt Arata Isozaki. Zato je kmalu začel razmišljati, kako bi po koncu druge svetovne vojne oblikoval mesta in domove za ljudi.

Diplomiral je iz arhitekture leta 1954 na univerzi v Tokiju, kariero pa začel kot pripravnik pri prav tako mednarodno priznanem arhitektu Kenzu Tange. Svoj biro Arata Isozaki & Associates pa je odprl leta 1963.

Po mnenju žirije je Isozaki v iskanju pomenljive arhitekture oblikoval zgradbe izjemne kakovosti, ki se še dandanes uspejo izogniti kakršnikoli kategorizaciji. Njegovo delo je vselej zaznamoval samosvoj pogled na svet, ki si ga je izoblikoval tudi na številnih potovanjih. "Želel sem videti svet skozi svoje oči, zato sem ga prepotoval vsaj desetkrat pred svojim tridesetim letom starosti. Želel sem občutiti življenje ljudi na različnih koncih sveta, zato nisem prepotoval le Japonske, ampak tudi islamski svet, odročne vasi v gorovjih Kitajske, jugovzhodno Azijo in velika mesta v ZDA. Skozi te izkušnje sem se spraševal, kaj je arhitektura," je še povedal Isozaki.

!!galerija!!

Nagrajenec prav tako slovi po vizionarskih idejah in fluidnem arhitekturnem slogu, je še zapisala žirija. Med začetnimi stvaritvami je pomemben njegov futuristični projekt City in the Air, ki si ga je leta 1962 zamislil za tokijski predel, v katerem bi novo mesto zaživelo nad že obstoječim v strukturah, ki spominjajo na drevesa.
Med njegova prva dela spada losangeleški Muzej sodobne umetnosti, ki so ga zgradili v osemdesetih letih minulega stoletja. Med njegovimi najbolj znanimi deli so še športna dvorana Palau Sant Jordi v Barceloni, zgrajena za olimpijske igre leta 1992, Simfonična dvorana v Šanghaju, katere gradnja se je končala leta 2014, in Nacionalni kongresni center v Katarju, ki so ga odprli leta 2011.

Širši javnosti pa je verjetno njegovo najbolj znano delo napihljiva, potujoča koncertna dvorana Ark Nova, ki jo je Isozaki zasnoval v sodelovanju z arhitektom Anishem Kapoorjem leta 2013, da bi v njej izvajali dogodke po japonskih regijah, ki jih je leta 2011 prizadel cunami.

Isozakiju, ki je deveti japonski s Pritzkerjevo nagrado nagrajeni arhitekt, bodo nagrado izročili maja v Franciji. Prejel bo sto tisoč ameriških dolarjev in bronasti medaljon. Med dosedanjimi dobitniki Pritzkerjeve nagrade so tudi Zaha Hadid, Rem Koolhaas, Norman Foster, Frank Gehry, Oscar Niemeyer, Glenn Murcutt, Jean Nouvel, Renzo Piano, Alejandro Aravena.