Najvišja stanovanjska stavba na Japonskem

Nebotičnik Toranomon Hills Tower (delo japonskega studia Nihon Sekkei), eno najvišjih zgradb v Tokiu, od nedavnega obkrožata dve impresivni novi stolpnici: poslovna, ki ima 36 nadstropij in v višino meri 185 metrov, ter stanovanjska, ki je s 54 nadstropji in z 220 metri najvišja rezidenčna stolpnica na Japonskem. Vse tri pa povezuje zelena javna površina. Zasnoval ju je nemški arhitekturni biro Ingenhoven Architects.

Osrednji oblikovni element je bogat rastlinski svet, ki povezuje vse tri stolpiče z njihovim okoljem. Novi stolpnici se pahljačasto širita proti pritličju v stopničaste terase z javnim zelenim platojem. Zunanji plato je namenjen mimoidočim, povezuje pa vse tri stolpnice in hkrati omogoča dostop do kavarn in restavracij v obeh novih zgradbah, pa tudi do trgovin, velike avle in prostorov za 'coworking' v poslovni stolpnici. Klopi za posedanje, umeščene med drevesa, vabijo obiskovalce, da se zadržijo in uživajo v trenutkih umirjenosti sredi mestnega vrveža.

Foto: © ingenhoven associates / HGEsch

Stolpnici sta zasnovani tako, da bosta lahko vzdržali možne potrese ali tajfune. Podobno kot starodavni templji sta sezidani tako, da konfiguracija materialov pasivno blaži potresne vibracije.

V stanovanjski stolpnici ima vsako od 550 stanovanj svoj balkon. Zelenje je zasajeno do sedmega oziroma enajstega nadstropja. Rastline so bile izbrane glede na njihovo lokacijo na zgradbi, višino in izpostavljenost vetru. Do drugega nadstropja so zasadili drevesa in grmičevje, za višja nadstropja pa so izbrali rastline nižje rasti. Tudi poslovno stolpnico obdaja zelenje, prav tako ima vrt na strehi. Skupnih zelenih površin je približno 7.800 kvadratnih metrov, na katerih so zasajena tudi številna visoka drevesa.

Kot pravijo v biroju, s tem projektom nadaljujejo z intenzivnim vključevanjem zelenih površin v urbana okolja in iskanjem rešitev za specifične lokacije v različnih podnebnih razmerah. »Rastline so že dolgo sestavni del zasnove novih sosesk, kar dokazujejo projekti, kot je Marina One v Singapurju, ki z ozelenitvijo vrne kar 125 odstotkov zelenih površin mestu, in petnadstropna poslovna stavba Kö-Bogen II v Düsseldorfu, končana leta 2020, ki ima osem kilometrov dolgo živo mejo iz gabra (30 tisoč sadik), kar predstavlja največjo zeleno fasado v Evropi,« so povedali v biroju in dodajajo, da je več zelenih površin v mestih bistveni del urbanega odziva na vse večji vpliv podnebnih sprememb. »Zelene strehe in fasade izboljšujejo mikroklimo naših mest, zlasti z manjšanjem mestnega toplotnega otoka in s shranjevanjem deževnice, hkrati pa absorbirajo ogljikov dioksid in prah, zadušijo hrup, podpirajo biotsko raznovrstnost in izboljšajo naše splošno počutje.«