Ker je bila hiša s 100 kvadratnimi metri bivalne površine in pol manjšim atrijem, zgrajena leta 1982, dotrajana, so si lastniki poleg osvežitve zaželeli sodobnejšega, v osrednjem bivalnem delu odprtega tlorisa, več svetlobe in boljšo povezavo hiše z vrtom, pove Eva Senekovič, ki je z Žigo Ravnikarjem soavtorica arhitekture. Poleg njiju sta v projektantski ekipi sodelovala še Klara Bohinc in Andraž Keršič. »Od začetka snovanja je bilo za prenovo ključno zaupanje naročnikov. Pripravljena sta bila sprejeti številne zamisli, ki so radikalno izboljšale obstoječe stanje,« poudari razmere, v kakršnih so snovali prenovo, arhitektka.
Poleg tega, da je bila atrijska hiša v notranjosti razdeljena na majhne temne prostore in da so bili kuhinjski, bivalni in spalni del strogo ločeni, je z raznimi intervencijami sčasoma izgubila prostoren atrij, katerega velik del je zasedala zidana lopa. »Z odstranitvijo lope, zidcev in tlakov je zunanji atrij znova zadihal. Povečava okenskih odprtin, ki smo jim odstranili parapete, pa je notranjost povezala z zelenim vrtom. Tu smo podrli predelne stene in nekdaj ločene prostore povezali v enoten svetel bivalni prostor z dvostransko orientacijo,« pravi Eva Senekovič.
In kolikšno omejitev so pri tem predstavljale zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ker so Murgle danes zavarovane kot naselbinska dediščina? »Naselje atrijskih hiš sta med letoma 1965 in 1971 zasnovala Marta in France Ivanšek po zgledih skandinavske modernistične goste nizke zazidave. Kot pravi arhitekt Aleksander Ostan, je bistvo Murgel v kakovosti bivanja, ki ga ponujajo: v hiši in atriju si sam svoj, hkrati pa pripadaš večji stanovanjski soseski. Ta misel lepo povzame pristop, za katerega si pri prenovi posameznih hiš prizadeva tudi ZVKDS. Z odgovorno konservatorko Marijo Ano Kranjc smo že med projektiranjem uskladili predlog zasnove, ki upošteva, da se ohrani zunanja lupina objekta, ki prispeva k podobi naselja. Predlagane posege je potrdila tudi Majda Kregar, naslednica in skrbnica avtorskih pravic zakoncev Ivanšek,« pojasnjuje sodelovanje.
Hiša je bila ob prenovi deležna tudi energijske sanacije. Dotrajana okna so nadomestili z novimi trislojnimi zasteklitvami z lesenimi okvirji in pri tem poskrbeli, da se na zunanji strani po materialu in barvi zgledujejo po originalnih. Poleg tega so toplotno izolirali fasado, pri prenovi pa uporabili naravne materiale, ki omogočajo, da hiša diha.
V notranjosti je bila ključni poseg povečava kuhinje in jedilnice z odstranitvijo predelnih sten. Ta je prostor odprl na dve strani, proti atriju in ulici med hišami, kar je omogočilo, da ima prostor ves dan dobro naravno svetlobo. Ker je dnevna soba, obrnjena proti atriju, niže kot preostali del hiše, so prehod med kuhinjo in njo, premostili s stopničastimi kaskadami, ki služijo kot klopi.
Druge sobe so ohranili v enakih gabaritih in razporeditvi, saj je bila hiša že v izhodišču dobro zasnovana. Servisni deli so skrčeni na jedro ob severni fasadi, vhodni del pa se prek odprtine v omari poveže s kuhinjo. Hodnik med sobami, ki je bil brez naravne svetlobe, so z odstranitvijo vrat v garderobo vizualno povečali in osvetlili.
Notranja oprema je zasnovana po meri. Gre za dva vstavljena elementa, ki definirata različne prostore in ambiente. Lahek visok volumen z garderobno omaro, kuhinjskimi elementi in po meri izdelanim kaminom ločuje vhod od bivalnega dela. V volumen je izrezana niša, ki povezuje kuhinjo s hodnikom pred spalnicami. Medtem ko so visoke omare bele, da prostor povečajo in vanj odbijajo svetlobo, so nižji elementi oblikovan iz hrastovega lesa in se vizualno povežejo s parketom. Tečejo vzdolž celotne dolžine kuhinje in jedilnice in se prek kaskad spustijo v dnevni del, kjer postanejo klop s knjižno polico in prostorom za otroške igrače.
Izbrani kosi pohištva so poklon slovenskemu oblikovanju šestdesetih let in pomembno prispevajo k domačnemu ambientu murgelske hiše. To so slovenske klasike, luč Storž oblikovalcev Nives Kalin Vehovar in Franceta Vehovaja ter stoli 4455 Nika Kralja.
Med ključnimi kvalitetami murgelskega domovanja izpostavi arhitektka dobro povezanost hiše z zasebnim zunanjim prostorom v mirnem zelenem naselju. »Čeprav so intervencije na zunanjosti neopazne, smo v notranjosti prostore z majhnimi posegi radikalno spremenili in jih odprli proti atriju. Dnevna soba, ki je tlakovana s teracem, se z atrijem povezuje tako materialno (s tlakom) kot vizualno. Uporabljeni naravni materiali (les, teraco), kamin v središču bivalnega prostora in premišljena osvetlitev ustvarjajo prostoren, prijeten in sodoben ambient.«
Ker je tema letošnjega festivala OHS Arhitektura za prihodnje generacije, je vodja festivala Lenka Kavčič poleg vprašanj, kako bo prostor, ki ga oblikujemo zdaj, kar najbolje služil prihodnjim generacijam, izpostavila tudi odgovornost mladih do grajenega javnega prostora. V ta kontekst sodi tudi zgodba predstavljene hiše v Murglah: pri novih lastnikih, mladem paru z otrokom, je namreč pri odločitvi za nakup te nepremičnine pretehtalo zaupanje v osnovno arhitekturno zasnovo murgelskih hiš, pozneje pa je zaupanje v pristop arhitektov biroja a2o2 pripeljalo do želenega rezultata.