Plečnik na Ljubljanskem gradu

Temu se zdaj pridružuje tudi Ljubljanski grad s projektom, ki so ga poimenovali Plečnik nad mestom. Osrednji dogodek projekta bo razstava postavljena v Kazematah, na kateri bodo predstavljene zamisli in načrti, ki jih je Plečnik snoval za obnovo grajskega poslopja in okolice. Fotografsko gradivo bodo dopolnili z eksponati – s kopijo Plečnikove svetilke, originalno klopjo iz Žal, maketo načrta iz leta 1947 (študija parlamenta) in stoli s praškega gradu.
"Arhitekt Jože Plečnik je imel prav za grajski kompleks v mislih številne vizije in načrte, saj mu je ta kot mestna višinska dominanta predstavljal velik izziv. Načrtoval je njegovo celostno prenovo, pri čemer mu je kot vsebinski primer služil praški grad. Ljubljanski grad naj bi sprva postal slovenska akropola, pozneje celo slovenski parlament," so zapisali organizatorji razstave.

Druga razstava bo na ogled v grajskem drevoredu, kjer bodo na panojih predstavljene fotografije posegov, ki jih je Plečnik izvajal na grajskih Šancah. Gradbena dela so pod njegovim vodstvom potekala med leti 1934 in 1936.
Ob razstavi bodo izdali tudi brošuro Šance in Jože Plečnik, katere avtorica je Irena Vesel, odgovorna konservatorka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za Ljubljanski grad.

V okviru projekta bodo poleg obeh razstav tematska predavanja z naslovom Med Prago in Ljubljano, čajanka s strokovnjaki z različnih področij na temo Plečnikovega ustvarjalnega opusa in strokovni vodeni ogledi ter pedagoška vodstva za šolske skupine. Strokovno vodstvo po razstavi s kustosinjo Ano Porok in avtorico razstave Nino Bricelj, ki bo 8. in 22. junija 2017 ter 7. septembra in je namenjeno pa najširši javnosti, bo podrobneje osvetlilo različna Plečnikova prizadevanja za preureditev grajskega kompleksa.

"V svojih vizionarskih načrtih je arhitekt Plečnik veliko razmišljal o Ljubljani in njeni najvišji točki – o gradu nad mestom. Prav v grajskem kompleksu je videl »mestno krono«, zato mu je želel dati monumentalno obliko in nov namen. Slovenska akropola, kot je poimenoval svoj prvi načrt iz let 1931-32, bi služila kot muzejski in kulturni prostor, po drugem načrtu iz leta 1947 pa bi s svojo monumentalno osemkotno obliko predstavljal slovenski parlament. Navkljub majhnim možnostim za uresničitev je dal prosto pot svoji domišljiji in idejam. Mojstrsko je prenovil srednjeveško utrdbo Šance, ki je danes prijetno sprehajališče in predstavlja enega redkih uresničenih načrtov na Grajskem griču," še pravijo organizatorji.

Razstavi so pripravili v soorganizaciji z Muzejem in galerijami mesta Ljubljane, Plečnikovo hišo in Zavodov za varstvo kulturne dediščine Slovenije.