»Avtorji so s projektom Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani ustvarili urbanistični, arhitekturni in izvedbeni presežek ne le v nacionalnem, temveč tudi v evropskem okviru. Dokazali so izjemni pomen celostnega oblikovalskega pristopa, ki avtorski skupini omogoča dosledno izpeljavo koncepta v vseh merilih: tako na nivoju mesta kot na nivoju stavbe ali posameznega arhitekturnega elementa in detajla. Koncept precizne razpršenosti posameznih stavb okrog centralnega dvignjenega trga in mošeje namerno izpostavlja samostojno pojavnost programskih elementov, ki tvorijo okvir trga in vzpostavljajo nov lasten kontekst,« je žirija zapisala v utemeljitvi letošnje Plečnikove nagrade.
»Bevk Perović arhitekti so z zmago na javnem mednarodnem natečaju pridobili priložnost za popolno redefinicijo zapuščenega območja tik ob centru Ljubljane. S svojo širino, znanjem, izkušnjami in vztrajnim kritičnim premislekom o mestu in ključni vlogi arhitekture v njem so ustvarili novo sodobno žarišče območja z jasno identiteto v prostorskem, oblikovnem in materialnem smislu.
Umestitev prve in edine džamije s pripadajočim verskim in izobraževalnim programom v samostojni Sloveniji znotraj Ljubljane je večplasten izziv, ki zahteva ikonično in hkrati sodobno umirjeno pojavnost.«
Plečnikovo medaljo za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike je prejel Tomaž Vuga za knjigo Projekt: Nova Gorica, ki predstavlja osebno videnje nastanka in gradnje Nove Gorice.
»Monografija Projekt: Nova Gorica prinaša osebno naracijo avtorja Tomaža Vuge o razvoju in rasti pionirsko ustanovljenega središča Goriške. Knjiga združuje osebne spomine avtorja na domači kraj, ki jih vešče prepleta s profesionalno izkušnjo enega glavnih urbanistov Nove Gorice, ob tem pa pripoved podkrepi z obilo fotografskega in arhivskega gradiva. Raziskava Projekt: Nova Gorica prejme medaljo Plečnikovega sklada za doprinos k bogatitvi arhitekturne teorije in kulture v letu 2020, ker predstavlja edinstveno študijo o načrtovanju in gradnji Nove Gorice v drugi polovici 20. stoletja,« je zapisala strokovna žirija.
Direktor muzeja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Matevž Vidmar Čelik pa je prejel Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture za vodenje MAO ter uveljavitev muzeja v mednarodni arhitekturni skupnosti. Ob tem je žirija zapisala: »Arhitekt, raziskovalec, pisec in urednik Matevž Čelik je v zadnjem desetljetju kot direktor MAO zasnoval sodobno usmeritev te ustanove, ki preizprašuje vlogo arhitekture in oblikovanja v družbi skozi najrazličnejše progresivne prakse, ki pomembno prepletajo dediščino z vizijami prihodnosti. Z novimi mendarodnimi projekti ter stateškim sodelovanjem z mednarodnimi intitucijami je MAO bistveno prispeval k prepoznavnosti slovenske arhitekture v svetu.«
PREBERITE ŠE: Na ogled letošnji Plečnikovi nagrajenci
Podeljeni sta bili dve študentski Plečnikovi priznanji, ki ju prejmeta Vid Žnidaršič za magistrsko delo Drama! (začasna) in Valentin Tribušon Ovsenik za magistrsko delo Fužinska Copacabana.
Strokovna žirija je podala tudi dve nominaciji za Plečnikovo odličje, in sicer za Glasbeno šolo Šoštanj (avtorji Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič) ter za Hišo za oblikovalko keramike (avtorji Boštjan Gabrijelčič, Peter Gabrijelčič in Aleš Gabrijelčič).
Plečnikova odličja so najvišje strokovno priznanje za dosežke na področju arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma in notranje opreme v Sloveniji. Sklad arhitekta Jožeta Plečnika letno podeljuje slovenskim avtorjem tri vrste odličij za izbrana dela po mnenju strokovne žirije, ki so nastala v zadnjih petih letih.
Strokovno žirijo so letos sestavljali arhitektka in profesorica Tina Gregorič, arhitekt in arhitekturni kritik Andrej Hrausky, filozofinja Mateja Kurir, arhitekt Aleksander Lužnik in krajinska arhitektka Ana Tepina. »Kakšno je stanje slovenske arhitekture v letu 2020, ko praznujemo 100. obletnico ljubljanske arhitekturne šole? Nastala je iz potrebe po vzpostavitvi lastne narodne arhitekturne ustvarjalnosti. Kot si svojega naroda ne moremo predstavljati brez literature, pesništva, gledališča in kulture nasploh, nam samobitnost zagotavlja tudi lastna arhitektura. Radikalno zaostreno stanje okolja v Sloveniji in svetu zahteva korenite spremembe ravnanja posameznika, družbe in stroke – tudi arhitekture. Čas je, da začnemo kolektivno stremeti k dvigu kakovosti grajenega okolja. Ta cilj lahko dosežemo z večjo natančnostjo urbanističnih določil in višjimi standardi v izobraževanju, kuriranju in predstavitvi arhitekture širši javnosti. Z zavestnim izbiranjem vrhunskih rešitev, ki sledijo najširšemu razumevanju trajnostnih principov, lahko ustvarimo arhitekturno odličnost krhke prihodnosti,« je ob tem zapisala žirija.
Razstava del prejemnikov Plečnikovih odličij bo do 1. julija na ogled v mestni galeriji na prostem na Krakovskem nasipu ob Ljubljanici. V ponedeljek, 29. junija, ob 19. uri bo z nagrajenimi avtorji in žirijo voden ogled po razstavi.
Lani so Plečnikovo nagrado za Tehnološko središče ELES v Beričevem prejeli avtorji Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš. Plečnikovi medalji za aktualno realizacijo pa je žirija namenila Hiši Celovška 01 avtorjev Vanje Gregorc Vrhovec in Aleša Vrhovca ter Družinskemu wellnessu Termalija avtorjev Deana Laha in Milana Tomaca.
PREBERITE ŠE: Podelili najprestižnejšo arhitekturno nagrado za leto 2020