Pod Unescovim okriljem osem del Franka Lloyda Wrighta

»Objekti odražajo organsko arhitekturo, ki jo je razvil Wright, in jih zaznamuje odprtost, brisanje meja med notranjostjo in zunanjostjo ter uporaba materialov kot sta jeklo in beton brez primere,« so sporočili z Unesca. »Vsak izmed objektov uvrščenih na seznam ponuja inovativne rešitve za bivanje, verovanje, poslovanje ali preživljanje prostega časa. Wrightova dela so imela močan vpliv na razvoj moderne arhitekture v Evropi,« so še zapisali. Vsa dela, ki so po novem pod okriljem Unesca, so bila oblikovana v prvi polovici 20. stoletja in so zgolj kaplja v morje arhitektovega zajetnega opusa, ki šteje več kot 500 projektov po svetu.

Fundacija Franka Lloyda Wrighta je kar 15 let lobirala in sodelovala z organizacijo Združenih narodov za izobraževanje znanost in kulturo, da so na seznam uvrstili osem Wrightovih del. »Ogromna čast je, da so dela Franka Lloyda Wrighta priznana tudi na mednarodnem odru in uvrščena ob bok arhitekturnim čudesom kot so Taj Mahal v Indiji, piramide v Gizi in kip svobode v New Yorku,« je v sporočilu za javnost zapisal predsednik fundacije Stuart Graff. »Da je na seznamu pristala edinstvena ameriška dediščina pomeni, da je s tem priznan vpliv ameriškega arhitekta po celem svetu. Teh osem Wrightovih del ni samo lepih, temveč so pomembni zaradi svojega vpliva na druge, navdiha in povezovanja,« je še dodal.

!!galerija!!

Na Unescovem seznamu svetovne dediščine je trenutno 1121 lokacij, poroča CNN. Za uvrstitev na seznam mora neki objekt zadostiti vsaj enemu izmed desetih kriterijev (na primer: izraža nepojmljivo človeško kreativnost). Priznanje je sicer bolj častnega pomena, vendar so objekti na seznamu običajno zelo zanimivi za turiste.

Frank Lloyd Wright velja za enega največjih arhitekturnih prionirjev dvajsetega stoletja. V sedemdesetih letih, kolikor jih je posvetil arhitekturi, je izdelal več kot 1100 projektov, od katerij jih je bila skoraj polovica realizirana. Med njimi so vladne in poslovne zgradbe, hoteli, apartmajske stolpnice, rekreativni kompleksi, muzeji, verske hiše, rezidence za bogataše in revnejše, dekorativni predmeti, pohištvo, svetila, tekstil in umetniško steklo. Njegova naloga je bila ustvariti resnično ameriško arhitekturo, primerno za svobodne državljane, ki bi odražala demokratične vrednote ZDA. Pri ustvarjanju, ki ga je imenoval »arhitektura za demokracijo«, je na novo ustvaril koncept prostora, da bi navadnemu človeku ponudil priložnost, da živi in raste v negovanem okolju, fizičon in duhovno povezan z naravo. Wright pa ni bil priznan zgolj v ZDA, temveč tudi v Belgiji, Braziliji, na Kubi, Finskem, v Nemčiji, Veliki Britaniji, Italiji, na Japonskem, v Mehiki, na Švedskem, v Švici, Urugvaju in Walesu.