Projekt 2nd Chance oziroma Prebujanje spečih velikanov, ki teče v okviru širšega evropskega projekta Urbact III, se osredotoča na iskanje inovativnih načinov in kakovostnih prostorsko načrtovalnih metod za oživitev degradiranih območij ter velikih zapuščenih kompleksov in stavb.

V Mariboru, ki je eno od 11 sodelujočih mest v tem projektu, so se osredotočili na možnosti revitalizacije nekdanje kaznilnice. Peterokrako masivno stavbo, zgrajeno okoli leta 1885, so do sredine prejšnjega stoletja uporabljali za moške zapore, nato pa so si jo po delih podajali različni lastniki. Pred leti je občina prenovila dela, kjer so zdaj nevladne organizacije s področja ljubiteljske kulture (Karantena) in Mariborska razvojna agencija (MRA), v enem od traktov naj bi zasebnik uredil skladišča, medtem ko preostali objekt in okolica še čakata na ureditev.

Ideje na ogled v četrtek

Kot je danes pojasnila Andreja Budar iz občinske projektne pisarne, je pred morebitno obnovo preostalih delov, ki so v občinski lasti, ključno, da se ugotovi, kaj bi lahko umestili vanje. Študenti mariborske fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo so predlani izdelali nekaj idej in te bodo v četrtek, ko bodo v Mariboru tudi uradno zaključili projekt 2nd Chance, razstavili v pritličju enega od traktov objekta, ki si ga bo ob tej priložnosti lahko ogledala tudi širša javnost.

Dogajanje so povezali s prav tako evropskim projektom Creative spirits, katerega namen je pritegniti ustvarjalne podjetnike in spodbujati ustvarjalno podjetništvo v specifičnih območjih mestnega jedra. Tako bodo v četrtek v nekdanjih zaporih postavili tudi tržnico s predstavitvijo lokalnih ustvarjalcev na področju kulturnih in kreativnih industrij. Med drugim se bo predstavil tudi Center za kreativnost ljubljanskega Muzeja za arhitekturo in oblikovanje.

Vse naj bi se dogajalo s ciljem povezati lokalno kreativnost in s tem najti še dodatne in uporabne ideje za oživitev objekta nekdanjih zaporov. Upajo, da bodo tako spodbudili nadaljnja prizadevanja v tej smeri, da se bo nekoč vendarle našel denar za obnovo.

Za celotno obnovo pet milijonov evrov

Za obnovo celotnega objekta bi potrebovali okoli pet milijonov evrov. Razmišljajo tudi v smeri, da bi najprej opravili le nujna dela za zagotovitev varnosti in stabilnosti objekta - za to bi potrebovali okoli pol milijona evrov -, nato pa vanj privabili kreativne podjetnike, ki bi s svojimi dejavnostmi postopno oživljali objekt. Ena prvih takšnih dejavnosti bi lahko bilo tiskarstvo, saj so tam že skladiščeni stari tiskarski stroji.

Vodstvo občine je pred dnevi tudi omenilo možnost, da bi tja umestili kakšno enoto Mariborske knjižnice, a konkretnejših načrtov za to še ni izdelanih. V vsakem primeru pa naj tu ne bi šlo za osrednjo enoto knjižnice, ki je sedaj na Rotovškem trgu in za katero trenutno najbolj intenzivno iščejo rešitev.