Arhitekti biroja, ki ima svoj sedež v Oslu, so navdih za obliko našli v tradicionalnih kočah, pri katerih le vrhovi streh kukajo iz snega. 

Dokaj nenavadna oblika se zgleduje po tradicionalni norveški gradnji, videti pa je, kot bi bila vkopana v tla. Ta meja med kočo in naravo pa je še bolj zabrisana, ko zapade sneg. Takrat streha ponuja tudi bolj zabavno stran uporabe – arhitekti so namreč predvideli, da se po njej lahko lastniki spustijo kot po smučarski skakalnici ali toboganu.

Lesena koča, ki meri 55 kvadratnih metrov, je zamišljena kot vmesna pot med razkošnim in bazičnim. Je majhna in skromna, a hkrati razkošna. Vso energijo za kočo pridobijo s solarno energijo, ogrevajo pa jo s pečjo na drva.

Hiša, ki je tudi v notranjosti lesena, ima veliko dnevno sobo, spalnico, kopalnico, sobo za smučarske rekvizite, savno in majhen prizidek z utilitijem. Zunanjost je izdelana iz lesa bora, prebarvanega v črno. Notranjost pa je lahkotnejša, in sicer v furnirju topola, ki je obdelan le z voski.

Interier je skandinavsko izčiščen in hkrati topel. K temu pripomorejo naravni materiali in umirjene barve. Največ pa ponujajo lepi pogledi na gozdnato pokrajino skozi okna. Kar štiri metre dolgo okno v spalnici med ležanjem na postelji daje občutek kot bi spali med drevesnimi krošnjami in pod zvezdnatim nebom.

Projekt zasnove, oblikovanja in gradnje koče je spremljala norveška televizija, ki je potem predvajala 30-minutno oddajo, arhitekturni biro Vardehaugen pa je zanj prejel številne nagrade, prav tako so o njem pripravili razstavo v nacionalnem muzeju za arhitekturo.