Razglasili letošnje arhitekturne nagrade

Za nagrado zlati svinčnik za odlično izvedbo na področju arhitekture in krajinske arhitekture je kandidiralo 66 projektov, od tega 11 stanovanjskih hiš, tri večstanovanjske stavbe, štiri poslovne stavbe, 29 javnih stavb, deset projektov notranje opreme, šest ureditev urbanih prostorov in tri krajinske ureditve. Dela je ocenila štiričlanska mednarodna žirija, ki so jo sestavljali arhitekti Robin Walker, Chris Bearman iz londonskega biroja Allies and Morrison, Saša Ostan in krajinski arhitekt Christopher Bradley Hole. Prepričali so jih dekleva gregorič arhitekti s Kompaktno hišo na Krasu, Mojca Gregorski in Miha Kajzelj s Skandinavsko hišo, Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič z vrtcem Poljčane, studio UR.A.D. z osnovno šolo Alojzija Šuštarja, arhitekturni biro Ravnikar Potokar pa z ureditvijo Cankarjevega trga in Blaževe ulice v Škofji Loki.

Zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja bodo podelili za Študijo lokacij P+R podjetju LUZ d. d. in IPoP, Društvu za prostorska vprašanja Maja Farol. "Projekt prikazuje osnovno ogrodje za vzpostavitev regionalne mreže prestopnih točk javnega potniškega prometa v ljubljanski urbani regiji, ki pomeni konkretizacijo predlogov iz starejših raziskav in študij s tega področja. Glede na še vedno rastoče število osebnih vozil na cestah in ohranjanje netrajnostnih oblik prometa v regiji oz. netrajnostne življenjske vzorce dnevnih migrantov, tudi zaradi pomanjkljive infrastrukturne ponudbe, je projekt za zagotavljanje javne koristi zelo pomemben," je v utemeljitvi zapisala štiričlanska interdisciplinarna žirija.

Zeleni svinčnik bodo letos podelili projektu Garden Village Bled, za katerim stojijo Gregor Vreš, Tina Demšar Vreš, Borut Kokelj, Barbara Kokelj in Miloš Jeftič. Projekt predstavlja revitalizacijo opuščene in zaraščene vrtnarije Vile Bled. Kot je zapisala zelena komisija v utemeljitvi nagrade, Garden Village predstavlja celovit trajnostni pristop od idejne faze do načrtovanja, gradnje in obratovanja, izkazuje vizijo bivanja v povezovanju z naravo. "Projekt s širino in celovitostjo presega vsakdanje pojmovanje "trajnosti v slovenskem prostoru in se približuje celovitosti tega pojma, ki je sestavljena iz več področij opazovanja, ki so okoljski, ekonomski, družbenoekonomski, funkcionalni in tehnični vidik ter kakovost izvedbe.

Zeleni svinčnik je priznanje za inovativno trajnostno gradnjo, podeljujejo ga za arhitekturno ali urbanistično izvedbo, ki jo zaznamuje odgovornost do okolja in družbe, njen namen pa je trajno izboljšati družbene in okoljske razsežnosti bivanja.

Priznanje platinasti svinčnik, ki ga podeljujejo članom za obsežnejši opus na področju arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja, letos niso podelili. Komisija, v sestavi krajinska arhitektka Ina Šuklje Erjavec, arhitekt Matej Blenkuš, arhitektka in magistra krajinske arhitekture Alenka Polutnik, se je soglasno odločila, da priznanja ne podeli. Kot so zapisali v obrazložitvi, so v predpisanem roku prejeli tri predloge, ki so jih postopkovno in vsebinsko preverili v skladu z zastavljenimi strokovnimi in etičnimi merili ZAPS. "Skladno s poslanstvom nagrade, ki je namenjena prepoznavanju kakovostnega in širokega ustvarjalnega opusa arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev, se komisija tudi zavzema za to, da je nagrado primerno ohranjati v zastavljenih okvirih, ki s Pravilnikom o podeljevanju nagrad opredeljujejo, da se nagrada podeljuje za največje ustvarjalne dosežke. Zato je presodila, da nagrada ni namenjena nagrajevanju funkcije arhitekta, ki ni neposredno ustvarjalna, ampak je odločevalska, organizacijska in/ali upravljavska. Glede na to, da je platinasti svinčnik najvišja nagrada ZAPS, komisija ocenjuje, da kandidat za nagrado ne sme biti v disciplinskem postopku ZAPS. Komisija ocenjuje, da mora celotni predlagani nagrajenčev opus izkazovati arhitekturno prepoznavnost, usklajenost ali presežek v urbanem ali krajinskem prostoru ter prispevati k večji bivalni in prostorski kakovosti," so zapisali člani komisije. Ob tem še ugotavljajo, "da veljavni postopek kandidiranja za platinasti svinčnik ni v celoti učinkovit, hkrati pa glede na majhnost slovenskega strokovnega prostora te nagrade ob upoštevanju enakovrednih meril ni nujno podeljevati vsako leto". "Komisija hkrati predlaga, naj se členi pravilnika preverijo in dopolnijo, da bodo merila, povezana z možnostjo prijave in vsebino dela kandidatov za podelitev nagrad ZAPS, jasneje opredeljena," so še zapisali v pojasnilu.