Vodovodni stolp s 46 metri višine predstavlja simbol Brežic in je edini vodovodni stolp v Sloveniji, ki je v celoti dostopen obiskovalcem ter priča o inovativnem načinu preskrbe z vodo na ravninskih področjih na začetku 20. stoletja. Leta 1914 je bil zgrajen za potrebe mestnega vodovoda, svojo prvotno funkcijo je ohranil do leta 1983, ko je bil izključen iz vodovodnega omrežja.

Med leti 2020 in 2023 je doživel prenovo in spremembo v razgledno točko, ki služi predstavitvi kulturne in tehniške dediščine. Prenovo stolpa, ki ima spomeniškovarstveni status, so zasnovali v brežiškem arhitekturnem biroju NAINO. Izvedene so bile statična sanacija, restavracija posameznih delov, rekonstrukcija, vgradnja notranjega dvigala in nova zunanja ureditev.

»Izhodišče prenove je bilo zlasti, kako ohraniti mestni simbol in kako ga hkrati približati ljudem oz. obiskovalcem ter mu znova nameniti neko funkcijo, ki bi ga ohranjala pri življenju,« pojasnjujeta arhitektka Grega Bizjak in Tadeja Šepec Bizjak iz arhitekturnega biroja NAINO.

Stolp ima obliko valja, ki jo dopolnjujejo trije majhni razgledni balkoni z daljnogledi. »Novost prenove je osem notranjih etaž: klet, pritličje in šest nadstropij, ki omogočajo pot po oblikovanih zgodbah stolpa. Najvišja razgledna točka je urejena v nekdanjem vodohranu, ki je bil napolnjen povprečno s 160 kubičnimi metri vode, ki je od tu potovala po ceveh brežiškega vodovoda. Vodohran je zaradi novega namena – 360-stopinjskega razgleda – preoblikovan z odprtinami do oken, ki so z zunanje strani arhitekturno obogatena z nizom osmih, v lesu oblikovanih src. Ta so oblikovana v tehniki gradnje, imenovani 'fachwerk' oziroma predalčna lesena gradnja. Vrh stolpa zaključuje piramidasta streha z meter visokim kovinskim drogom s kroglo, manjšo kovinsko zastavo in koničastim vrhom. Do vsakega nadstropja je urejen dostop po skupno 167 stopnicah ter z dvigalom.«

»Nove vsebine smo vpeljali premišljeno, spoštljivo do obstoječe stavbe ter v sodelovanju z restavratorji in drugimi strokovnimi sodelavci ZVKDS Novo mesto ter s tehnično podporo dobaviteljev materialov, da smo lahko dosegli ustrezno spajanje materialov tudi s tehnološkega vidika, ne le z estetskega,« še pojasnjujeta arhitekta in dodajata, da je prepletanje stare kulturne dediščine in novih pristopov v arhitekturi vidno v detajlih, na primer, vse stare elemente so obarvali v prvotne barvne odtenke (jekleno obstoječe stopnišče v pastelno zeleno barvo), vse, kar je novo, pa je toplo bele barve in s tem umaknjeno v ozadje.

Prenova je obsegala tudi ureditev paviljona ob vodovodnem stolpu, kjer je center za obiskovalce, ki ponuja nove vsebine. Stavba predstavlja del obstoječega, varovalnega mestnega obzidja, zato sta se ob rekonstrukciji ohranila celotna vzhodna stena in gabarit obstoječe stanovanjske hiše.

!!galerija!!

Arhitekta Tadeja Šepec Bizjak in Grega Bizjak sta že pred tem projektom sodelovala pri prenovah s spomeniško varstvenim statusom, a je bil ta prenova do zdaj njuna najobsežnejša in najzahtevnejša, kot pravita, zato, ker je bilo treba objekt poleg vsebinske prenove tudi statično sanirati. »Po našem mnenju je pomembno, da ohranimo vse kakovostne stavbe, ali pa vsaj elemente, hkrati pa jih moramo tudi približati sodobnim časom, jih v spoštovanju do starega posodobiti in jim s tem vdihniti novo življenje. Le tako bo mogoče ta stavbni fond ohraniti za prihodnost,« še pravita arhitekta.

Slovensko konservatorsko društvo je občini Brežice preteklo leto za Vodovodni stolp podelilo Steletovo nagrado za revitalizacijo in popularizacijo kulturnega spomenika.

Vodovodni stolp v Brežicah pa bo ta konec tedna na ogled tudi v okviru festivala Odprte hiše Slovenije (OHS), ki bo potekal med 12. do 14. aprilom 2024 pod naslovom Arhitektura novih priložnosti in izpostavlja vprašanje vključenosti vseh ljudi in interesnih skupin v grajene in oblikovane prostore skupnosti. Na ogled se je treba prijaviti na spletni strani OHS.